Jesenice. Jeseniški Acroni, podjetje za predelavo žlindre Harsco Minerali in mednarodna naravovarstvena organizacija Alpe Adria Green so podpisali sporazum, ki naravovarstvenikom omogoča pregled nad predelavo bele žlindre, podjetju Harsco Minerali pa je uspelo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, katerega del je tudi omenjeni sporazum. To dovoljenje pa pomeni zeleno luč za predelovanje v preteklih letih naložene bele žlindre na ogromnem kupu za Acronijem, ki že nekaj časa grozi, da bo zdrsel v reko Savo.

Poročali smo že, da je Harscu uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za nov obrat, v katerem bo lahko predeloval »svežo« belo žlindro, za predelovanje naložene pa je potreboval še okoljevarstveno dovoljenje. »Gradnja obrata že poteka, trenutno so na vrsti gradbena dela, konec leta bomo montirali še strojno opremo, sledita tehnični pregled in pridobitev uporabnega dovoljenja. Spomladi bomo začeli predelovati svežo in naloženo žlindro. Sprva bomo zaposlili 15 do 20 ljudi za delo v eni izmeni, cilj pa je, da bi delali v treh izmenah in imeli 35 do 40 zaposlenih. Natančno se ne da oceniti, koliko časa bomo potrebovali, da bi predelali vso naloženo žlindro, ocenjujem, da najmanj tri do pet let,« je povedal Andrej Begelj, direktor družbe Harsco Minerali.

Na Jesenicah, sploh pa v bližini železarne, je strah pred predelavo bele žlindre zelo velik. Prah bele žlindre je namreč zdravju škodljiv, nabira se povsod, onesnaženje je trajno. Zato je bilo pomislekov krajanov in okoljevarstvenikov ob novici, da bodo žlindro predelovali na zemljišču, ki je še del železarne, precej. Od tega, kako bodo poskrbeli za transport, da se prah ob premetavanju kupov ne bi dvigal, do tega, kaj je poleg žlindre v teh velikih kupih še lahko in kako bi to lahko škodovalo ljudem. Precej dvomov so predstavniki Harsca razblinili javnosti že septembra, ko so organizirali ogled predelave črne žlindre, ki že poteka, in načrte, kje in kako bodo predelovali belo žlindro.

S sporazumom z Alpe Adria Green (AAG) pa je bojazni in strahov lahko še manj, saj so v okoljevarstvenem dovoljenju upoštevane vse pripombe in želje naravovarstvenikov, ki so bili tudi stranski udeleženci v postopku. »V AAG smo zahtevali, da se vzamejo vzorci materiala, ki ga bodo dejansko v temu obratu predelovali, saj niti v Acroniju ne vedo, ali je v kupu žlindre res samo čista žlindra ali pa so v njej tudi druge substance, ki bi lahko pri predelavi povzročile dodatno nevarnost za tamkaj živeče okoliške prebivalce. Zdaj smo določili lokacije odvzema vzorcev in način analize v neodvisnem laboratoriju. Glede prašenja bele žlindre iz območja predelave smo dosegli, da se ustavi predelava v ekstremnih pogojih in da bo transport potekal v zaprtih vagonih in kamionih,« je razložil predsednik AAG Vojko Bernard. Kot je z zadovoljstvom poudaril, je to okoljevarstveno dovoljenje prvo tako dovoljenje, v katerega je vključen tudi obvezujoč dogovor z nevladno organizacijo in bi bilo tako lahko vzorčni primer, kako morajo biti sestavljena izdana okoljevarstvena dovoljenja.