Ko je vel satis pred dvanajstimi leti pompozno zapeljal na ceste, ga je del kritikov raztrgal z besedami, da je grd in zelo francoski. Renaultovi oblikovalci so namreč hoteli pokazati vso svojo kreativnost in tudi drznost, misleč, da bodo prevetrili razred velikih limuzin, kjer so prevladovale bolj ali manj uveljavljene oblike. Če odštejemo, da zunanjost marsikomu ni zlezla pod kožo, je treba priznati, da je bila vel satisova notranjost razvajajoče udobna. Začinili so jo s kakovostnimi materiali, tudi s plemenitim lesom in prijetnim usnjem, s kakovostnim radijskim sistemom, navigacijo in drugimi dodatki. Dejstvo, da je bil vel satis petvratna kombi limuzina, je potrjevalo Renaultovo trditev, da je namenjen moderno usmerjenim uporabnikom, ki se distancirajo od klasičnih limuzin. Dokončno so pri Renaultu obupali avgusta leta 2009, skupno je bilo izdelanih 62.200 vel satisov.

Pod motornim pokrovom so se vrteli štirje stroji. Najmanjši, 2,0-litrski bencinski štirivaljnik nekako ni najbolje pristajal prestižu, ki so ga obljubljali pri Renaultu, tudi 2,2-litrski turbodizelski štirivaljnik ni upravičil pričakovanj. Poleg tega je bilo s tem motorjem tudi največ težav, med najpogostejšimi je bila okvara oljne črpalke in turbine. Pri Nissanu je bil sposojen 3,5-litrski bencinski šestvaljnik, še najbolje pa se je vel satisu podal 3,0-litrski Isuzujev šestvaljni turbodizel, ki je kljub priletnosti deloval zelo zanesljivo. Pogosto so se pri avtomobilu pojavljale tudi težave z elektroniko in kontaktno kartico za odklepanje in zagon motorja; vel satis je bil prvi Renaultov avtomobil brez kontaktnega ključa.

Na trgu rabljenih vozil je glede na majhno število prodanih novih vel satisov ponudba dokaj solidna, cene pa so zelo različne. Veliko jih je pripeljanih iz tujine in pri teh velja dodobra preveriti zgodovino, saj je mogoče, da je prevoženih kilometrov bistveno več od tistih, ki jih prikazuje števec. Tudi glede na obratovalne in vzdrževalne stroške je vprašanje, ali je rabljeni vel satis moder nakup.