Toda domačih mojstrov ni tako malo, kot si morda mislimo, na spletnih forumih pa si tisti, ki o avtomobilski tehniki vedo malo več ali si vsaj domišljajo, da njihovo znanje presega znanje povprečnega avtomehanika, izmenjujejo izkušnje o vrsti popravil, ki jih naredijo po principu »sam svoj mojster«. In pri tem so nekateri celo prepričani, da motor ali elektroniko svojega avtomobila obvladajo bolje kot v pooblaščenih mehaničnih delavnicah, kjer se sicer mojstri in mehaniki sproti izobražujejo in spoznavajo nove tehnologije.

Sodobni štirikolesniki so namreč tako kompleksne celote, da jih je težko ali, bolje rečeno, celo kar nemogoče servisirati brez specialnega orodja in naprav, ki jih premorejo za to namenjene servisne delavnice. Kaj se dogaja v tehničnem drobovju, se najpogosteje ugotavlja s priklopom na napravo, ki s povezavo na avtomobilski računalnik diagnosticira napako ali okvaro, če tega servisni sprejemnik ob natančnem pregledu vozila ne ugotovi že sam. Vlaganje v opremo delavnice in tehnično znanje kadrov seveda predstavlja pomemben strošek, ki ga pooblaščeni serviserji prelivajo v ceno servisne ure. Res pa je tudi, da so se v zadnjem času, ko je konkurenca na avtomobilskem trgu vse hujša in je kriza vse večja, pripravljeni pogajati tudi o popustih za storitve.

Pomembna plat skrbnega vzdrževanja jeklenega konjička so seveda stroški. V času, ko denarja zmanjkuje na vseh koncih in krajih, seveda marsikdo razmišlja, kako bi nekaj prihranil tudi pri servisih, zato zlasti lastniki starejših avtomobilov pogosto raje zaupajo mehaniku, ki ne spada v krog pooblaščenih za posamezno znamko, ampak servis opravi za manj denarja. Načelno to samo po sebi ni narobe, dokler vgradnja cenejših nadomestnih delov in manj strokovno znanje ne vplivata na varnost in ne nazadnje tudi na splošno tehnično stanje avtomobila.