Celje. V korist vseh državljanov, ki jih ogrožajo vode, bi bilo dobro, da bi nekateri birokrati iz državnih zavodov in agencij zapustili svoje stolčke in jih prepustili ljudem, ki imajo izkušnje, znajo poiskati rešitve in tudi prisluhniti argumentom nasprotne strani, je prepričan Roman Kramer, ki je bil do letošnjega februarja vodja oddelka za okolje in prostor na mestni občini Celje in je bil tesno vpet v postopke, ki so povezani s protipoplavni ukrepi.

Vodna ujma, ki je prejšnji teden pustošila po Sloveniji, ga je spodbudila, da je kot državljan napisal odprto pismo in ga naslovil na predsednika vlade Janeza Janšo. Zdi se mu namreč nedopustno, da počasen in tog birokratski sistem ovira izvedbo nujno potrebnih protipoplavnih ukrepov, da se nekateri postopki vlečejo več mesecev in da določeni zakoni bolj kot ljudi, ki ob vsakem močnem deževju trepetajo pred poplavami , ščitijo ribe.

Samo postopek pridobivanja zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov po Kramerjevih besedah traja najmanj pol leta. Poleg vloge je treba na sklad poslati sedem prilog, med drugim tudi zemljiško knjižne izpiske za obdobje od leta 1941 do danes. Ker zgodovinski izpisek iz elektronske zemljiške knjige ne zadostuje, je treba na podatke s sodišča čakati več mesecev. Dolgotrajni so tudi postopki pridobivanja soglasij, ki so nujni pri izdaji gradbenih dovoljenj za projekte. Soglasja je treba dobiti od Agencije za okolje, Zavoda za ribištvo Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in kulturnega ministrstva, kadar so potrebne arheološke raziskave. Kramer opozarja, da je zavod za ribištvo od 23. julija letos prejel enajst vlog za projektne pogoje, vendar je do danes rešil samo tri in to kljub temu, da so se tisti, ki so prosili za soglasje, in predstavniki Zavoda za ribištvo najmanj sedemkrat srečali na usklajevalnih sestankih. Počasni so tudi ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer so potrebovali skoraj tri mesece, da so potrdili vlogo za soglasje za arheološke raziskave, ki je bila potrebna za projekt na porečju Savinje.

Roman Kramer opozarja, da se postopki vlečejo tudi zato, ker predstavniki državnih zavodov in ARSO pošiljajo zahtevke za dopolnitev vlog in dokumentacije potem, ko bi že morali izdati pogoje ali odločbe, poleg tega ne spoštujejo dogovorov ali pa jih kasneje napačno interpretirajo in s tem celo postopke vračajo na začetek.

»Velik in praktično nerešljiv problem pa predstavlja neusklajenost veljavne zakonodaje in posledično nasprotujoče zahteve soglasodajalcev,« opozarja Kramer v pismu predsedniku vlade. Dogaja se namreč, da Zavod za varstvo narave in Zavod za ribištvo zahtevata, da se zarast in prodni nanosi v strugah ohranijo, Agencija RS za vode pa zahteva, da se odstranijo.

Da bi protipoplavne ukrepe hitreje in lažje izvajali, bi bilo treba spremeniti tudi zakonodajo na določenih področjih. Zakon o divjadi in lovstvu denimo določa, da se v obdobju med prvim marcem in prvim avgustom zaradi drstenja rib ne smejo izvajati dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč rek in pritokov. To pomeni, da je v tem času prepovedano sekati zarast, čistiti odvodne kanale in prazniti zajetja.

»Verjetno bi morala Vlada RS ustanoviti še Zavod za zaščito državljanov pred vojnimi ujmami, da bi bili državljani v postopku pridobivanja gradbenih dovoljenje za izvedbo protipoplavnih ukrepov vsaj enakovreden partner drugim živim bitjem. Gospod predsednik, če že imajo nekateri organi v naši državi voljo za izvedbo protipoplavnih ukrepov in pridobijo evropski denar, je mnogo več tistih, ki se intenzivno trudijo, da jim to ne bi uspelo,« je kritičen Kramer in opozarja, da so vsi del državnega aparata in da je zato predsednik vlade odgovoren, da na tem področju poskrbi za red.