Zaposleni v zasebnem sektorju

Delavci v zasebnem sektorju so razburjeni zaradi ukrepov, ki, kot poudarjajo, uničujejo delovna mesta, povečujejo brezposelnost, rušijo temelje socialne države, znižujejo delavske pravice... Anomalije na trgu dela imajo že dolgo brado. Z leti so se razrasle in nakopičile, še dodatno jih je poglobila kriza. Tako se danes delavci množično soočajo s podpovprečnimi plačami, izplačevanjem minimalne plače in preostanka na roko, delom na črno, neplačanimi nadurami... Mladi, ki iščejo prvo zaposlitev, in tisti, ki zaposlitev menjajo, skoraj ne morejo računati na redno službo. Ne le da narašča prekerno zaposlovanje prek pogodb za določen čas, agencijskega, honorarnega in avtorskega dela ter navideznega samozaposlovanja, temveč se te pogodbe sklepajo za vse krajša časovna obdobja, pri čemer se nižajo tudi denarni zneski na njih.

Strah delavcev pred izgubo zaposlitve se povečuje. Da ta strah ni neutemeljen, dokazuje rast števila brezposelnih. Revščina v državi narašča, na drugi strani pa so se zaradi letos uveljavljene nove socialne zakonodaje zmanjšali socialni transferji. Še dodatno zniževanje pravic je predvideno tudi z novo pokojninsko reformo in reformo trga dela.

Gospodarstveniki

Če se v Sloveniji na vsakih nekaj let zamenja politična oblast, se precej manj spreminja nabor želja in zahtev, ki jih imajo do nje gospodarstveniki. Kriza, ki z večjimi ali manjšimi nihanji traja že četrto leto, je v ospredje dokončno potisnila vprašanji pravne države in dostopov do virov financiranja. Pri prvi so daleč najbolj nezadovoljni s počasnostjo dela sodišč, razraščanjem občutka neenakosti pred zakonom in pogostim spreminjanjem vse bolj zapletene zakonodaje. Pri težavah z virih financiranja opozarjajo na rigidno politiko bank, ki so pogosto za zrezek (beri: takojšnjo vrnitev manjšega posojila) pripravljene ubiti konja (podjetje), in njihovo kratkovidnost pri iskanju poti do sanacije.

Medtem ko so se razprave o nižjih davkih na dobiček v zadnjih letih logično (ker so dobički manjši ali jih ni) umaknile težavam, ki so povezane z likvidnostjo, stalnica ostajajo administrativne ovire: večletna čakanja na dovoljenja, delovna zakonodaja, obremenitve dela... Pri tem je zaznati, da so pričakovanja gospodarstva običajno večja v času, ko so na oblasti stranke desne sredine, ki naj bi bile nazorsko bliže »kapitalu« kot »delu«.

A toliko večje je vsaj za zdaj tudi razočaranje, pri čemer gospodarstveniki in podjetniki v neformalnih pogovorih vladi najbolj zamerijo spodbujanje pesimizma, ki v kombinaciji z varčevalnimi ukrepi ubija domačo potrošnjo.

Javna uprava

Med zaposlenimi v javni upravi vre. Če je doslej veljalo, da je njihovo delo morda slabše plačano kot v zasebnem sektorju, zato pa je zaposlitev varna in zagotovljena praktično vse do upokojitve, se je v letošnjem letu stanje bistveno spremenilo. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije jim grozijo odpuščanja. Že maja so se – tudi prvič od obstoja samostojne države – morali soočiti z znižanjem plač. Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf) je sicer uzakonil linearno znižanje plač v javnem sektorju za osem odstotkov, vendar so se te zaradi sočasne odprave še zadnjih plačnih nesorazmerij v povprečju znižale za tri do štiri odstotke. S predlogom, da se v proračunu za prihodnje leto vsa masa plač v javnem sektorju zniža še za dodatnih pet odstotkov, bodo javni uslužbenci ponovno na udaru. Vendar tokrat predstojnikom posameznih institucij prepušča, ali bodo predvideno znižanje stroškov dela dosegli z odpuščanjem, zniževanjem plač, krajšanjem delovnega časa ali kakšnim drugim ukrepom. Tudi s prisilnim upokojevanjem, za katerega so javni uslužbenci, kot pravijo, do letošnjega leta menili, da so ga prvič in zadnjič doživeli v začetku devetdesetih let.

Učitelji

Šolniki protestirajo. Razlagajo, da trenutne težke razmere razumejo, saj sami že dlje časa plačujejo davek krizi: že tri leta se lahko pod nosom obrišejo za izplačevanje delovne uspešnosti, napredovanje v nazive in plačne razrede je zamrznjeno, regres za letni dopust je zmanjšan za več kot polovico, znižala so se nadomestila za prevoz na delo, malico, pristali so na znižanje plač...

A stanje se ne izboljšuje, zato nadaljnjih načrtov vlade ne podpirajo. Zahtevajo ohranitev trenutnih standardov in normativov v šolstvu in ohranjanje zaposlitev, kar zagotavlja kakovosten izobraževalni sistem. Poleg zakona za uravnoteženje javnih financ šolnike motijo tudi ukrepi, ki bi jih prinesel zakon o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014.

Med najbolj absurdnimi predlogi se jim zdi kaznovanje direktorjev javnih zavodov (v njihovem primeru ravnateljev) z 10.000 evri in takojšnjo razrešitvijo, če bi javni zavod posloval z izgubo. Dopuščajo možnost, da se v šolstvu da privarčevati, a vztrajajo, da strokovne rešitve pripravi pristojno ministrstvo.

Univerze in raziskovalci

Seznam ukrepov, ki povzroča nezadovoljstvo visokošolske sfere in znanstvenikov, je dolg. Poleg predvidenih proračunov jim jo je precej zagodla Zujfova zahteva po prisilnem upokojevanju, še bolj pa nenadomeščanje upokojenih raziskovalcev in profesorjev. S tem se namreč kariera potencialnim mlajšim raziskovalcem popolnoma zapira, državi pa namesto razvoja in napredka na tem področju grozi zaostalost.

Fakultete in univerze je močno zmotila uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov, skoraj brez javne razprave je vlada v državni zbor poslala tudi novelo zakona o visokem šolstvu, ki bi z možnostjo odpuščanja in sočasnega povečanja obveznosti preostalim univerzitetnim delavcem rektorjem olajšala finančno stisko. Vlada želi prisiliti javne univerze v združevanje programov, odpuščanje učiteljev in sodelavcev ter povečevanje njihovih pedagoških obremenitev, čeprav je razmerje med številom študentov in številom pedagoških delavcev denimo na ljubljanski univerzi že zdaj tretje najslabše v državah OECD. Zaposleni na javnih fakultetah vztrajajo, da mora država zagotoviti polno financiranje kakovostnega in brezplačnega študija na javnih univerzah. Zaposleni, združeni v visokošolski sindikat, pa poudarjajo nujnost večjega vpliva na delovanje univerz in fakultet.

Zdravniki in medicinsko osebje

Pred dobrim tednom dni je zdravnike in medicinske sestre razburila napoved, da bodo zaradi spora med zdravstveno blagajno in finančnim ministrstvom o vračilu 37,7 milijona evrov v državni proračun morda ostali brez oktobrskih plač. Na koncu se grožnja sicer ni uresničila, nezadovoljstvo zaposlenih, da so postali talci spora, pa je ostalo. Slaba volja se kopiči že kar nekaj časa. V bolnišnicah in zdravstvenih domovih je septembra odmevala novica o strmem naraščanju odhajanja zdravnikov v tujino. Natančnih številk ne spremlja nobena institucija, na odliv pa so opozorili podatki zdravniške zbornice o potrdilih o dobrem imenu, ki so jih letos samo do septembra izdali 73 oziroma tretjino več kot v vsem lanskem letu. Na zbornici so pripomnili, da se je trend vse pogostejšega odhajanja v tujino še stopnjeval z uveljavitvijo zakona o uravnoteženju javnih financ. V času varčevalnih pritiskov morajo namreč z manj opreme in materiala poskrbeti za več bolnikov, kar povečuje verjetnost slabše oskrbe in tudi napak. Preglavice je zdravstvu povzročilo tudi »prisilno« upokojevanje, zaradi katerega so z mnogimi težko pogrešljivimi strokovnjaki sklepali dogovore o nadaljevanju delovnega razmerja.

Kulturniki

Razlogov za veliko nezadovoljstvo zaposlenih v kulturi je več, začelo pa se je z ukinitvijo samostojnega resornega ministrstva. V kulturniških krogih poudarjajo, da so z utopitvijo izobraževanja, znanosti, športa in kulture v istem čebru kulturi odrekli njeno simboliko in specifični pomen, z imenovanjem Žige Turka, popolnega nepoznavalca področja, za »superministra« pa se je tudi jasno pokazala vladna namera, da kulturo disciplinira in ji odvzame tako zasluge kot potencialni kritiški naboj. »Tehnični« minister, ki je prvo izžvižganje doživel na Prešernov dan, je pristal na najvišje krčenje sredstev prav za svoje resorje. Zmanjšale so se plače zaposlenim v javnem sektorju, s prepovedjo sklepanja avtorskih pogodb je najbolj prizadel samozaposlene umetnike, sočasno je sledilo zmanjšanje sredstev za programe. Nato je bilo na vrsti znatno rezanje sredstev za Javno agencijo za knjigo in Slovenski filmski center, ki ju je ministrstvo še dodatno onemogočalo z zamudami pri izplačilih. Celoletne obljube o projektnem razpisu, ki je zamujal vse tam do oktobra, pa so se končale s sporočilom, da razpisa sploh ne bo. Hkrati je vlada zmanjšala maso plač in na direktorje prevalila finančno odgovornost za morebitne izgube. Za konec je minister napovedal uzakonjenje državne cenzure zoper »politični posmeh« v umetnosti.

Mediji

Zaradi napovedanih vladnih ukrepov so zgroženi tudi novinarji in izdajatelji medijev. Sejo programskega sveta Radiotelevizije Slovenija so v ponedeljek zmotili honorarni sodelavci javnega zavoda, da bi svetnikom predstavili brezupen položaj, v katerem so se znašli.

Če bo namreč vladni predlog, po katerem bi se RTV-prispevek znižal za deset odstotkov, dobil večinsko podporo v državnem zboru, lahko brez novih pogodb po novem letu ostane več kot 500 posameznikov, javna radiotelevizija pa bi izgubila okoli 9 milijonov prihodkov. Da aktualna vlada ne razume poslanstva medijev pri uresničevanju ustavno zagotovljene pravice državljanov do obveščenosti in ohranjanja demokracije nasploh, dokazuje tudi predlog, s katerim želi dvigniti DDV za časopise in revije, ki so v zadnjih letih z več razkritji pripomogli k boljšemu nadzoru javnosti nad nosilci oblasti, za kar 135 odstotkov. Po mnenju poznavalcev medijskega prostora gre za ukrep, ki bo v imenu zanemarljivih kratkoročnih javnofinančnih učinkov uničil časopisno-založniško panogo, izdajatelje pa prisilil bodisi v odpuščanje novinarjev bodisi v podražitve časopisov.

Sodstvo

Na nogah so tudi v sodstvu. Da bi to še lahko vzdržno delovalo, potrebuje v prihodnjem letu vsaj devet milijonov evrov več denarja, kot mu ga je v proračunu namenila vlada, so izračunali na vrhovnem sodišču. Zato je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša premierja in predsednika parlamenta obvestil, da bi načrtovani rez v proračun sodstva pomenil občutno in pozneje težko odpravljivo nazadovanje pri doseganju izboljšanja delovanja pravne države. V sindikatu delavcev v pravosodju so v napovedih še bolj črnogledi: pomenilo bi poslavljanje od pravne države. Predvidena proračuna za prihodnji dve leti po njihovi oceni pomenita, da bo treba odpustiti vsaj 900 javnih uslužbencev, zaposlenih na sodiščih. Ob tem se sprašujejo, ali je sodstvo žrtev zamere predsednika vlade Janeza Janše, ker proti njemu poteka sodni postopek. Alarm sproža tudi napovedana reforma sodstva, saj v njej mnogi vidijo nevarnost kadrovskih čistk in podrejanja pravosodja izvršni oblasti. »Za nadaljnje izboljšanje svojega delovanja in doseganje postavljenih ciljev sodstvo ne potrebuje nobenih reform, ampak predvsem stabilno (poslovno) okolje,« poudarja Masleša.

Kmetijstvo

Varčevalni ukrepi vlade skrbijo tudi institucije pod okriljem ministrstva za kmetijstvo in okolje. Rebalans letošnjega proračuna je Zavodu za gozdove Slovenije odvzel dobra dva milijona evrov, zato so lastnike gozdov že pisno obvestili, da gozdarji nimajo denarja za gorivo in se ne morejo takoj odzvati na njihov poziv, naj jim pridejo označit drevje, primerno za posek. Ker se je kurilna sezona začela, je takšen ukrep še toliko bolj pereč. Veliko preglavic povzroča tudi sklep vlade, da morajo proračunski porabniki v letu 2013 znižati maso za plače, na kmetijsko-okoljskem ministrstvu denimo za 12,5 odstotka glede na leto 2011. To v praksi najverjetneje pomeni tudi odpuščanje. Janez Posedi, prvi sindikalist Pergama, po stroki veterinar, v primeru dodatnega krčenja števila veterinarskih inšpektorjev svari: »Če želimo v Sloveniji odpirati nove klavnice, bo nastal problem, saj se bo poslabšala kakovost nadzora. Če bomo iz klavnic umaknili uradne veterinarje – teoretično je mogoče tudi to – bomo padli na raven Grčije. Slovenija je imela pred vstopom v EU standard varne hrane na bistveno višji ravni kot večina drugih držav, zdaj pa ga znižujemo, kar bodo ljudje prej ali slej občutili.«

Upokojenci

Precejšnji del upokojencev je razburil že zakon za uravnoteženje javnih financ. Po hitrem postopku je namreč posegel v že pridobljene pravice več kot 26.000 upokojencev; nekaterim je pokojnine znižal tudi za več kot 300 evrov. Na seznamu »kaznovanih« se je med drugim znašlo več kot 7000 borcev NOB, kar so ti ocenili tudi kot ideološko diskriminacijo in omalovaževanje partizanstva. 210.000 upokojencev letos ni dobilo dodatka za rekreacijo – vsi tisti, ki prejemajo pokojnino, višjo od 622 evrov. V vladnem predlogu proračunov za leti 2013 in 2014 ni predvideno usklajevanje pokojnin, vendar v DeSUS napovedujejo, da pri tem ne bodo popuščali in da bo usklajevanje zapisano v pokojninsko reformo. Večina upokojencev, ki se bodo danes udeležili demonstracij (prišli naj bi predvsem iz Ljubljane, saj v Zvezi društev upokojencev Slovenije ugotavljajo, da mnogi iz drugih krajev Slovenije nimajo denarja za pot do prestolnice), je zaskrbljena predvsem zato, ker vrednost njihovih pokojnin nenehno pada. »Bojimo se, da bomo v zadnjih letih življenja na plečih otrok, ki imajo že tako nizke plače,« poudarjajo.

Študentje

Študentje so ogorčeni. V današnjih demonstracijah ne nameravajo uveljavljati le svojih interesov, pač pa želijo opozoriti na nevzdržne razmere, ki bremenijo vse mlade in bodo močno vplivale na njihovo prihodnost. Pri tem imajo v mislih zakone s področja visokega šolstva, trga dela, delovnih razmerij, seveda pa tudi proračuna za leti 2013 in 2014. Medtem ko druge evropske države v času krize vlagajo v izobraževanje in mlade, se v Sloveniji jemlje najbolj prizadetim skupinam državljanov, opozarjajo v Študentski organizaciji Slovenije. Študenti močno nasprotujejo tako noveli visokošolskega zakona kot tudi uredbi o financiranju visokošolskih zavodov. Ne le vsebina, motijo jih izjemno kratki roki za javno razpravo in pripravo pripomb. Ne sedijo pa križemrok – pripravili so svoj predlog zakona o štipendiranju, s katerim želi ŠOS prispevati, da mladim za to, da bi dobili zadostna sredstva za študij in preživetje, ne bi bilo treba delati in bi se lahko bolj posvetili izobraževanju in čimprejšnjemu dokončanju študija. Prepričani so tudi, da vlada nima enakih meril za vse družbene skupine, saj je za nekatere sposobna najti dodatna finančna sredstva, za mlade pa ne.