Prostovoljstvo je bilo za Mariborčana izjemna izkušnja. »Ganjenost ljudi je tolikšna, da se tega ne da opisati. Vsi so nas z veseljem sprejeli, čeprav so bili nekateri sprva začudeni, ker smo prišli z lopatami, saj ljudje niso več navajeni, da jim kdo samoiniciativno pomaga,« se spominja. Slabše so njegove izkušnje s sodelovanjem z občino, predvsem nad mariborsko je zelo razočaran. »Govorili so nam, da naša pomoč ni potrebna, na terenu pa so bili odzivi prizadetih občanov povsem nasprotni,« je ogorčen Rusić. Navede še en primer, ki ga je zbodel: »Gospa iz Malečnika je klicala na krajevno skupnost in je prosila, da bi ji občinsko vozilo dostavilo nujne potrebščine. Odvrnili so ji, da to ni mogoče, ker so vsa vozila v uporabi pri organiziranju svetovnega mladinskega šahovskega prvenstva.«
Čeprav sta od poplav minila že skoraj dva tedna, Rusićevim prostovoljcem ne zmanjka dela. Zdaj ga je največ z razvozom pohištva in tehnike, ki so ju poplavljenim darovali ljudje. Neki Ljubljančan jim je denimo podaril za tovornjak pohištva. S prijateljem Markom Popovićem, ki je druga kontaktna oseba skupine Poplave, je Rusić po pogovoru za Dnevnik odhitel še po pralni stroj in ga odpeljal v Malečnik. »Potem bova naredila krog po vaseh in šla pogledat, ali smo koga, ki še potrebuje pomoč, morda spregledali,« je napovedal.
