Čeprav v Italiji v zadnjih dveh letih pod tehnično vlado Maria Montija večino pozornosti namenjajo varčevanju in zviševanju davkov, so poslanci ob sprejemanju proračuna za prihodnja tri leta našli dodatna sredstva za razbremenitev družin z najnižjimi dohodki. Hkrati pa so dodatna sredstva, čeprav skromnejša, našli tudi za majhna podjetja.
Mikro podjetjem se tako od leta 2014 dalje obeta več kot pol milijarde vreden sklad, ki bo omogočil znižanje davčnih obremenitev, hkrati pa proračun predvideva tudi dodatne davčne olajšave za zaposlovanje za nedoločen čas. Te bodo po novem znašale 7500 evrov, za ženske in mlade do 35. leta starosti pa vse do 13.500 evrov, še precej višje pa bodo na jugu države, ki se utaplja v globoki brezposelnosti.
Več za revne družine
Družine z nižjimi dohodki in več otroki si lahko v prihodnjih treh letih obetajo za okoli šest milijard evrov več razpoložljivega dohodka, saj so poslanci zvišali olajšave za otroke. Za otroke, mlajše od treh let, so olajšave zvišali za dobro tretjino, z zdajšnjih 900 na 1220 evrov, medtem ko so za starejše od treh let olajšavo zvišali za 150 evrov, na 950 evrov. Za primerjavo, v Sloveniji dohodninska olajšava za prvega otroka za letos znaša slabih 2400 evrov, torej precej več kot v Italiji. Je pa Slovenija (skupaj z Italijo) kljub temu med razvitimi državami po financiranju družin med slabše uvrščenimi.
Italija med evropskimi državami v obliki davčnih olajšav, denarnih plačil in financiranja storitev družinam namenja skromen delež bruto domačega proizvoda (BDP), pa čeprav se je v kriznih letih povečal. Leta 2007 je po podatkih OECD znašal 1,4 odstotka BDP, leta 2009 pa 1,6 odstotka BDP, kar Italijo uvršča proti koncu lestvice najbolj razvitih držav na svetu. Velik skok je med letoma 2007 in 2009 naredila Slovenija, ki je javne izdatke za družine več kot podvojila, z odstotka na 2,1 odstotka BDP. Kar pa jo še vedno uvršča pod povprečje razvitih držav, ki družinam v obliki davčnih olajšav, denarnih transferjev in financiranja storitev namenjajo 2,6 odstotka BDP. Je pa na drugi strani treba dodati, da Italija precej prekaša Slovenijo pri vseh javnih izdatkih za socialno državo. Italija namreč za socialno državo namenja slabih 28 odstotkov BDP, Slovenija pa 22,6 odstotka BDP. Seveda pri tem igra vlogo tudi stopnja razvitosti države.
Proračun bo (verjetno) potrjen
Italijanski poslanci pa so na drugi strani zavrnili predlog vlade o znižanju dohodninske stopnje v najnižjih dohodkovnih razredih za odstotno točko, zato ni natančno znano, kolikšen bo neto učinek obeh davčnih manevrov. So pa hkrati odpravili tudi zgornjo omejitev možnih olajšav pri dohodnini, ki jo je predlagala Montijeva vlada. Propadel je tudi predlog vlade o dodatnem zvišanju obeh stopenj davka na dodano vrednost (DDV) za odstotno točko. Od julija prihodnje leto se bo tako z 21 na 22 odstotkov zvišala zgolj splošna stopnja DDV. Ker so omenjena dopolnila že v komisiji za proračun podprli tako poslanci največje leve kot največje desne stranke, Demokratske stranke in Ljudstva svobode, je pričakovati, da bo proračun preživel tudi obravnavo in glasovanje v poslanski zbornici.
