Če bo vlada od Kapitalske družbe (Kad) zahtevala, da v naslednjih dveh letih v pokojninsko blagajno namesto države vplača dodatnih 240 milijonov evrov, bo s tem resno zamajala obstoj družbe. Kad, katerega osnovni namen je vzdrževanje dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne, bo namreč v nekaj letih ostal brez vsega premoženja in bo bržkone ukinjen. Tako bosta pod velikim vprašajem tudi višina in izplačevanje pokojnin bodočim poklicnim upokojencem.
V predlogu zakona o izvrševanju proračuna je vlada zapisala, da mora Kad v letih 2013 in 2014 v pokojninsko blagajno zagotoviti manjkajoča sredstva. Za vsako krizno leto je govora o dodatnih 120 milijonih evrov, torej bi se iz Kada v Zpiz steklo 170 milijonov evrov letno.
Kad ima po naših izračunih že zdaj ravno dovolj premoženja, da je sposoben v Zpiz v nedogled vplačevati 50 milijonov evrov. Gre za okroglo milijardo evrov naložb, pri čemer večino predstavljajo delnice Petrola, Krke in Telekoma Slovenije. Če bo vlada kljub jasnim opozorilom vodstva Kada in sindikatov uresničila svoj načrt in družbi čez noč naprtila še blizu četrt milijarde evrov dodatnih obveznosti, se bo morala ta zadolžiti ali pa v letu dni poiskati novega lastnika za pomembne lastniške deleže v prvi, šesti in osmi največji slovenski družbi (po višini prihodkov).
Z eno potezo bi ogrozili kapitalsko ustreznost Kada
»Brez prodaje večjega dela pomembnejših slovenskih naložb Kapitalska družba ne bo mogla zagotoviti take likvidnosti, ki bi omogočila nemoteno izpolnjevanje z zakonom določene dolgoročne obveznosti do Zpiz in dodatne obveznosti, ki jo določa predlog zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Taka obveznost ne omogoča dolgoročnega poslovanja družbe in lahko vpliva na zagotavljanje njene kapitalske ustreznosti,« so nam včeraj potrdili v Kadu, ki ga vodi Bachtiar Djalil. Dodali so, da se pristojno ministrstvo glede tega z njimi sploh ni posvetovalo.
Medtem ko so v paradržavnem skladu previdni pri navajanju posledic dodatne »obdavčitve«, pa naši izračuni kažejo, da bo vlada Kad s prelaganjem denarja iz enega v drug žep pahnila v kapitalsko neustreznost. Čeprav je imel Kad konec leta 2011 za uradno 437,4 milijona evrov kapitala, pa naj bi njegova realna vrednost le nekoliko presegala ničlo. Razlog za to se skriva v prenizkem vrednotenju vsakoletne 50-milijonske obveznosti do Zpiz. Obrestna mera, po kateri Kad diskontira bodoče obveznosti, namreč znaša neverjetnih 11,29 odstotka. S tem ima v bilancah vzpostavljeno dolgoročno obveznost do pokojninske blagajne v višini slabih 443 milijonov evrov. Toda kot opozarjajo naši viri, diskontna stopnja oziroma stopnja tveganosti pri primerljivih finančnih institucijah znaša okoli sedem odstotkov. Omenjena obveznost bi se morala potemtakem zvišati na natanko 714 milijonov evrov, na drugi strani pa kapital zmanjšati za slabih 300 milijonov evrov. Če bi moral Kad na vrat na nos izplačati še četrt milijarde evrov, bi bil njegov kapital v resnici negativen. Drugače povedano, Kad s plemenitenjem premoženja ne bi mogel zagotoviti v zakonu določenih obveznosti in bi prej ali slej ostal brez premoženja.
Kdo bo »pokril« poklicne pokojnine?
S koncem Kada bi povzročili tudi nemalo skrbi tistim z beneficiranim stažem, ki varčujejo v njegovem Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kot smo že poročali, imajo nekateri zaposleni zaradi prenizkih vplačil in slabega donosa premalo sredstev na računih, da bi v vmesnem obdobju do starostne upokojitve dobivali obljubljeno poklicno pokojnino. Čeprav je bolj realno, da bodo morali potrpeti ali pa se zadovoljiti z nižjimi prejemki, naj bi bila v igri tudi možnost, da bi sredstva zagotovil Kad. Toda glede na to, da se bo poklicne pokojnine izplačevalo še naslednjih 30 let, bi ta možnost z ukinitvijo Kada dokončno odpadla.
