»Zadeva je resna, sicer ne bi počela tega,« je na dvome krajanov Kotredeža, Rov, Jesenovega in Znojil v rezultate analize tal, ki je na območju celotne doline Kotredeščice pokazala (pre)obremenjenost s težkimi kovinami, predvsem rakotvornim arzenom, odgovorila doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica Inštituta za okolje in prostor Celje. Poudarila je, da so na šestih mestih zaznali prekoračitev mejne vrednosti arzena, na 20 lokacijah je vsebnost arzena dosega opozorilno vrednost, na 17 pa dosega ali presega kritično vrednost. Pridelovanje rastlin za krmo živali in prehrano ljudi tako na teh območjih ni več povsem varno.
Spomnimo, da so krajani na težave opozorili po poplavah leta 2010, ko je potok v dolino nanosil zemljino iz nekdanjega – in nikoli saniranega – rudnika antimona v Znojilah. Analiza tal je pokazala, da je onesnaženost z arzenom največja v zgornjem delu potoka, kjer je bil včasih vhod v rudnik. Poleg arzena, ki med drugim lahko povzroča raka, genetske spremembe in anomalije ploda pri nosečnicah, so tla na nekaterih mestih onesnažena še s kadmijem, nikljem, cinkom in bakrom.
Obdelovalcem površin, ki so prekomerno obremenjene s to težko kovino, zato dr. Ribarič-Lasnikova predlaga vzgojo rastlin, ki se ne uporablja za prehrano ljudi in živali, še posebej, če se bo pri nadaljnjih analizah krme in zelenjave izkazalo, da se kemikalije prenašajo tudi nanje. »Druga možnost je prestrukturiranje kmetijske proizvodnje in da ljudje namesto rastlin, ki akumulirajo strupene snovi, gojijo energetske rastline, kot so ogrščica, konoplja in podobno,« dodaja. Ker se delci težkih kovin lahko nahajajo tudi v zraku, pa dr. Ribarič-Lasnikova svetuje še izogibanje obdelovanju v suhem in vetrovnem vremenu, spomladi pa namesto klasičnega oranja zgolj rahljanje zemlje ali neposredno setev.
Na občini, kjer so se takoj po poplavah lotili reševanja problema, že pripravljajo projekt za nadaljnje raziskave krme in zelenjave. »Če se bo izkazalo, da so tudi v krmi prevelike vsebnosti arzena ali še kakega drugega elementa, bomo ljudem svetovali, da prenehajo s krmljenjem živali s to hrano, uživanje takšnega mesa pa je odvisno od prenosa kovin iz krme v meso,« je pojasnila dr. Ribarič-Lasnikova. Da bi dobili celotno sliko, kakšen je prenos strupenih snovi iz tal, vode, zraka in hrane do človeka, so potrebne podrobnejše analize notranjih organov, mišičnega tkiva, mleka, pri kurah tudi beljaka in rumenjaka.
Kako so rezultate analize sprejeli krajani? »Ljudje zamahnejo z roko in si nočejo priznati, da bi lahko bilo kaj narobe,« je prve pogovore na to temo s krajani opisala Mojca Mandelc in priznala, da so se zaradi tega tudi sprli. »Nekateri še vedno tiščijo glavo v pesek, ker je resnično težko dojeti, da se ne boš več mogel ukvarjati z živinorejo,« je pristavila Nevenka Ostanek, ki je prva sprožila alarm za težke kovine v zemlji. Sama ima sicer še vedno namen pridelovati zelenjavo za potrebe družine, sicer pa kmetij, ki bi zelenjavo prodajale na tržnici, v dolini Kotredeščice ni, še dodaja.
Občina bo v prihodnjih dneh o rezultatih analize obvestila še krajane, ki jih na predstavitvi ni bilo, o stanju v dolini pa bo zagorski župan Matjaž Švagan seznanil ministra za kmetijstvo in okolje ter za zdravje, saj si bo občina v prihodnje prizadevala za odpravo vira onesnaževanja in sanacijo nekdanjega rudnika, pri čemer računajo tudi na pomoč države.
