Ergonomija, ki se ukvarja z vzajemnimi odnosi in povezavami človeka z njegovim delovnim okoljem, je v slovenski turistični in gostinski dejavnosti precej neznan pojem, ki ga pri načrtovanju, gradnji in obnovi objektov in interjerjev skoraj še ne upoštevamo, so ugotovili organizatorji 5. slovenskega posveta o ergonomiji, ki so ga posvetili gostinstvu in turizmu – panogi, ki je deklarirana kot ena najpomembnejših v državi. V praksi pa so tako gostje kot zaposleni nenehno izpostavljeni številnim neergonomičnim pastem, ki bi jih bilo mogoče učinkovito preprečiti z minimalnimi izboljšavami, malo denarja in predvsem nekaj dobre volje.

Med udeleženci posveta so bili tudi promotorji zdravja iz podjetij. Tako je denimo Lucjan Trošt iz novogoriškega Hita povedal, da morajo po najnovejših navodilih vsi zaposleni pri ruletah ves čas stati, pri igrah s kartami pa ves čas sedeti. Zadnjim je prepovedano celo pretegovanje ali vstajanje s stolov, medtem ko za mizo ni gostov. S podobnimi izkušnjami se zadnje čase srečujejo tudi zaposleni v hotelskih recepcijah, saj naj bi s stanjem menda izražali večjo odprtost in ustrežljivost do gostov. V sklop podobno nerazumnih in neergonomičnih rešitev po besedah strokovnjakov sodijo tudi zahteve nekaterih delodajalcev, da natakarice nosijo mini krila in visoke pete. »Kot da bi gostje v restavracije prihajali zaradi visokih pet in ne prijetnega počutja in dobre hrane,« je dejala dr. Metoda Dodič Fikfak iz kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana, ki je navedla še nekaj napak, ki jih je opazila v hotelih.

Na prvem mestu so po njenem mnenju hotelski obešalniki. Pogosto so previsoko in tudi v najboljših hotelih včasih na zatič, da jih gostje ne bi »kradli«. A po njenih izkušnjah je »boj« s takšnimi obešalniki takoj ob vstopu v hotelsko sobo za prenekaterega gosta zadosten razlog, da se v hotel nikoli več ne vrne. Med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na počutje gosta in odločitev za ponoven obisk hotela, naj bi bila kakovost postelje in vzglavnika. Analiza med gosti menedžerji je pokazala, da je za 94 odstotkov gostov postelja zelo pomembna, 84 odstotkov jih trdi, da je pri izbiri hotela ključni dejavnik kakovost postelje in vzglavnikov, enako pomembna se zdi tudi tišina oziroma notranji hrup. Drugi moteči dejavniki so še zunanji hrup, neprijazno okolje, neprimerna temperatura sobe, kakovost zraka..., je naštevala Dodič-Fikfakova.

Gost je kralj, a kralji so tudi dobri zaposleni

Mag. Vladimir Kočevar je povedal, da so se raziskave, kako z ergonomsko ureditvijo delovnih, bivalnih in preostalih prostorov motivirajo goste za obisk, zaposlene pa za zdravo in varno opravljanje delovnih nalog, na začetku leta lotili tudi pri nas. A je raziskava zvodenela, saj je na anonimne vprašalnike o skrbi za ergonomijo odgovorila le desetina vprašanih in je zato vzorec za resne analize preskromen. Za boljše ozaveščanje odgovornih, ki morajo poskrbeti, da je okolje ergonomsko projektirano, nabavljeno in uporabljano, pa je po njegovem mnenju treba izvesti vsaj osnovna izobraževanja o pomenu ergonomije in ekologije za zdravje in dobro počutje gostov in zaposlenih. Seveda morajo redno nadzirati upoštevanje teh standardov v gostinsko-turističnih objektih tudi delovni, zdravstveni in drugi inšpektorji. Poleg tega bo treba, je nadaljeval Kočevar, vgraditi pomen ergonomije in način izvedbe v strategijo razvoja izvajalcev gostinsko-turistične ponudbe; od naročnikov opreme naj bi dobavitelji v prihodnje obvezno zahtevali ergonomske certifikate, načelo gost je kralj pa bo treba dopolniti še z načelom, da so kralji tudi dobri zaposleni.

Gostinci ostajajo na bolniški poldrugi mesec

Delodajalci bi se morali po mnenju udeležencev posveta bolj zavedati, da neupoštevanje ergonomskih rešitev povzroča tudi izostanke z dela, najbolj skrb zbujajoča pa je v tej panogi resnost bolezni, saj zaradi kostno-mišičnih bolezni gostinci ostajajo na bolniški v povprečju mesec dni in pol.

Dr. Života Lovrenov iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je pojasnil, da so na invalidski komisiji zaradi različnih bolezenskih stanj zaposlenih v gostinstvu in turizmu lani izdali 469 mnenj. Najpogostejši razlogi za oceno invalidnosti so bile bolezni mišično-skeletnega sistema, sledijo duševne in vedenjske motnje ter rakava obolenja. Lovrenov je še povedal, da se je mogoče s primerno ergonomsko ureditvijo delovnih mest izogniti nepravilni obremenjenosti zaposlenih pri delu in nastajanju zdravstvenih sprememb, ki povzročajo odsotnosti z dela ali trajno nezmožnost za delo.

Po ugotovitvah sodelujočih so v gostinstvu najbolj obremenjeni sobarice in natakarji. Zadnji imajo zaradi obremenitve največ težav z zapestji, sobarice pa morajo postelje še vedno postiljati na nerazumljiv način zatikanja rjuh pod vzmetnice, kar tudi gostom ne olajša spanja, so ugotavljali strokovnjaki, ki tudi ne morejo razumeti obsedenosti s postavljanjem kadi v kopalnice, čeprav si večina hotelskih gostov želi enostavnejše prhe, ki jih je tudi lažje čistiti. Kopalnice so ploh rakasta rana hotelov, saj so veliko bolj oblikovalski kot ergonomski dosežki.

V hotelih bi morali, je ugotovila Dodič-Fikfakova, več pozornosti odmeriti tudi nezgodam in poškodbam, saj je vse več gostov starejših. Poškodbe in padce je mogoče preprečiti z uporabo materialov, ki preprečujejo zdrse, treba je postaviti tudi več oprijemal in poskrbeti za dobro vidljivost tudi na parkiriščih, na terasah, bazenih... Več pozornosti pa bi morali v hotelih nameniti tudi drugim posebnim in bolj ranljivim skupinam gostov, kot so otroci, invalidi, nosečnice... Zelo pomembni za goste so tudi jasne in razumljive oznake in smerokazi, za poslovne goste primeren delovni stol, za vse pa tudi udoben naslanjač za počitek, smo še slišali na posvetu.