Po obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom – virusno boleznijo osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, je Slovenija v samem evropskem vrhu, kažejo podatki Evropskega centra za nadzor nad boleznimi (ECDC), in to ne glede na majhnost naše države. V zadnjem desetletju so namreč več primerov teh obolenj kot v Sloveniji (2796 primerov) zabeležili le na Češkem (7371), v Litvi (4449), Nemčiji (3126) in Latviji (3105). Obolevnost za to boleznijo, ki lahko pušča hude posledice, bi lahko učinkovito zmanjšali s cepljenjem, a precepljenost prebivalstva pri nas ostaja na nizki ravni.

»Res je, pri obolevnosti za klopnim meningoencefalitisom smo v vrhu ali pa se na vrhu izmenjujemo z baltskimi državami. Na leto pri nas zboli približno 250 ljudi, to pa je desetina primerov, ki so prijavljeni v Evropi,« je povedala epidemiologinja dr. Marta Grgič Vitek z Inštituta za varovanje zdravja RS. To je zato, ker so v velikem delu Slovenije klopi, okuženi z virusom klopnega meningoencefalitisa. Največ okuženih klopov je v osrednjem delu države, na Gorenjskem, Štajerskem in Koroškem, manj jih je na Dolenjskem in Primorskem, a se tudi na Goriškem vsako leto pojavijo posamezni primeri KME, tako da skoraj ni predela, kjer jih ne bi bilo, je opozorila zdravnica. Najvišja obolevnost je v občini Gorenja vas (upravna enota Škofja Loka).

Območja klopnega meningoencefalitisa v Evropi so baltske in skandinavske države ter srednja in vzhodna Evropa. V zadnjih desetih letih so 72 odstotkov primerov okužb zabeležili v državah, naštetih v uvodu, ter na Švedskem in v Švici. Med območja z veliko nevarnostjo okužbe prišteva ECDC še Romunijo, Bolgarijo in Slovaško.

V Avstriji uspešno znižali obolevnost

Med območja z okuženimi klopi sodi tudi Avstrija, kjer pa, zanimivo, beležijo zelo malo primerov okužb, v zadnjem desetletju le 769. Obolelih imajo manj zato, ker imajo zelo visoko precepljenost prebivalstva proti KME, je pojasnila Grgič-Vitkova. V Avstriji namreč že od 80. let prejšnjega stoletja ljudi k cepljenju proti KME spodbujajo s širokimi javnozdravstvenimi kampanjami; pri tem so očitno učinkoviti, saj je v sosednji državi vsaj en odmerek cepiva prejelo več kot 80 odstotkov ljudi, je povedala epidemiologinja.

Pri nas pri cepljenju proti KME nismo preveč uspešni, saj delež cepljenih ljudi ostaja nizek. Natančnih podatkov o precepljenosti sicer nimamo. Po raziskavi iz leta 2007 se je 12 odstotkov ljudi proti KME cepilo vsaj enkrat; danes je ta delež ljudi verjetno višji, vendar verjetno ne presega 20 odstotkov prebivalcev. Redno pa se zoper KME cepi morda le okoli pet odstotkov ljudi, je ocenila zdravnica.

Za to sta vsaj dva razloga. Prvi je precej neugodna cepilna shema, saj so za osnovno cepljenje potrebni trije odmerki, nato pa poživitveni odmerki: prvi po treh letih in potem na pet let, po 50. oziroma 60. letu starosti pa spet na tri leta, ker je pri starejših ljudeh imunski odziv slabši. Drugi razlog je cena cepiva, saj en odmerek stane približno 30 evrov – kar pomeni skoraj sto evrov za osnovno cepljenje za enega člana družine. V Avstriji visoko precepljenost ob vsakoletnih naporih za ozaveščanje ljudi o koristnosti cepljenja dosegajo tudi s ponujanjem popustov pri cepljenju.

»Gotovo bi bilo treba nekaj narediti, da bi precepljenost povečali,« meni epidemiologinja. Tako strokovnjaki po njenih besedah že več let premišljujejo, kako bi cepljenje proti KME ustrezno vključili v program cepljenja. Dilem je veliko: ali je s cepljenjem res smiselno začeti pri otrocih, kjer je primerov okužb manj in imajo najblažji potek okužbe, ob tem da potrebujejo do starosti veliko odmerkov, ali začeti pri odraslih in pri kateri starosti, saj je vprašanje, ali bi država finančno lahko zagotovila cepljenje za vse prebivalce... Da bi bilo treba pripraviti priporočila za cepljenje državljanov EU in tistih, ki potujejo na območja z okuženimi klopi, pozivajo tudi pri ECDC.

Cepljenje proti KME je v Sloveniji obvezno za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (gozdni delavci, lovci...) ali študiju. Za te osebe krije stroške cepljenja obvezno zdravstveno zavarovanje, je povedala Grgič-Vitkova. Cepljenje priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je razširjen klopni meningoencefalitis. Ker na takšna območja zahajajo prebivalci iz vse države, je pravzaprav ogroženo vse prebivalstvo.

Zapleti pri tretjini bolnikov

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen možganskih ovojnic in osrednjega živčevja. To bolezen v Sloveniji spremljamo že 50 let, število zbolelih pa zaradi malo cepljenih ljudi nikakor ne pade. Več obolevajo starejši ljudje, polovica obolelih je starejših od 50 let. Pri starejših bolnikih se pogosteje pojavlja težji potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice. Pri približno tretjini odraslih bolnikov se lahko razvije postencefalitični sindrom, lahko s kognitivno ali nevropsihiatrično motnjo, ki se kaže kot zmanjšana toleranca za stres, slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh ter delne ohromelosti.

Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo sedem do štirinajst dni po vbodu klopa. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, visoka telesna temperatura in glavobol, po obdobju brez simptomov, ki traja približno osem dni, pa lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis ali meningoencefalitis, kot so visoka telesna temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt. Do dva odstotka obolelih umre, zato imamo skoraj vsako leto tudi smrtno žrtev zaradi KME.