Grška recesija se poglablja, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa kažejo danes objavljeni podatki. V prvem letošnjem četrtletju se je grški BDP skrčil za 6,7 odstotka, v drugem pa za 6,3 odstotka.
Grčija vstopa v že šesto leto recesije, še naprej pa mora izvajati stroge varčevalne ukrepe, če želi prejeti novo tranšo mednarodne finančne pomoči. To sta ji zagotovila območje z evrom in Mednarodni denarni sklad (IMF), med katerima pa se v zadnjem času javno pojavljajo nekatere razlike v stališčih.
Mednarodni posojilodajalci so Grčiji rok za ureditev javnih financ že prestavili z leta 2014 na 2016. Ob tem pa je šef evroskupine Jean-Claude Juncker v ponedeljek nakazal, da bi bil lahko rok za zmanjšanje javnega dolga Grčije pod 120 odstotkov bruto domačega proizvoda podaljšan z leta 2020 na leto 2022.
Lagardova se s preložitvijo tega roka ni strinjala, temveč je vztrajala pri letu 2020. Danes je ob obisku Malezije poudarila, da želi IMF "resnično rešitev, ne hitre rešitve" za grško dolžniško breme. "Ključno je, da je grški javni dolg vzdržen," je poudarila, pri tem pa priznala, da v odnosu z Brusljem obstajajo "razlike" v mnenjih. "Delamo na tem in jih poskušamo razrešiti," je pojasnila.
Se pa je Grčiji v bran danes postavil prvi mož mednarodnega bančnega združenja, Inštituta za mednarodne finance, Charles Dallara. Dallara, ki je bil eden glavnih pogajalcev v pogajanjih o odpisu dolga Grčije s strani zasebnih upnikov, je izpostavil "impresivno pripravljenost" grške vlade za sprejemanje "kratkoročne bolečine za dolgoročne koristi".
Dallara je s tem mislil na novi paket varčevalnih ukrepov, ki jih je sprejela grška vlada, prejšnji teden pa jih je potrdil tudi tamkajšnji parlament. Kljub temu in sprejetju proračuna za prihodnje leto pa območje z evrom še ni potrdilo izplačila nove tranše posojila Grčiji v vrednosti 31,5 milijarde evrov. Odločitev naj bi bila sprejeta 20. novembra.
