V skladu z novim zakonom se zločin veleizdaje ne nanaša več le na posredovanje zaupnih informacij tujim vladam, ampak tudi na svetovanje ali finančno pomoč mednarodnim organizacijam, ki opravljajo dejavnosti, "uperjene proti varnosti Rusije".
Poleg veleizdaje zakon predvideva tudi zaporno kazen do štirih let za osebe, ki na nezakonit način - prek ugrabitev, podkupnin ali izsiljevanja - dobijo dostop do državnih skrivnosti.
Zakon je stopil v veljavo z objavo v današnji izdaji vladne Rosijske Gazete, potem ko ga je v torek podpisal ruski predsednik Vladimir Putin.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je danes poudaril, da bo Kremelj nadzoroval spoštovanje zakona. Ob tem ni izključil možnosti, da bi zakon še dopolnili, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska opozicija, aktivisti za človekove pravice in odvetniki opozarjajo, da bi novi zakon lahko odprl pot za pregon oseb, ki posredujejo informacije nevladnim organizacijam, kot je Amnesty International. Bojijo se tudi, da bo nova zakonodaja omogočila sodni pregon tistih, ki želijo vložiti tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice.
Gre za zadnjega v vrsti novih ruskih zakonov, ki omejujejo delovanje mednarodnih organizacij v državi. Julija je stopil v veljavo zakon, ki predvideva precejšnje omejitve za nevladne organizacije, sofinancirane iz tujine, junija pa zakon, s katerim se med drugim močno zaostrujejo kazni za protestnike, ki kršijo veljavna pravila o zborovanjih.
Ruska opozicija opozarja, da so tovrstni zakoni del širšega vladnega načrta okrniti delovanje opozicije.
