Kranj.Na Zavodu za turizem Kranj so včeraj predstavili turistični utrip gorenjske prestolnice, ki obiskovalcu že leta ponuja mešano podobo. V zadnjih letih so v kulturne ustanove in prenove ulic kranjskega mestnega jedra vložili čez 15 milijonov evrov, kljub temu pa središče izumira, saj trgovine zapirajo kot po tekočem traku. Mesto nima niti prave tržnice, ki bi delovala ves teden in bi bila stična točka meščanov, obiskovalcev, turistov. Tudi brez prave trgovske ponudbe mesto ne more prav zaživeti, pa čeprav so se pohvalili, da je letos Kranjsko hišo, kjer domuje tudi Zavod za turizem, obiskalo okoli šest tisoč tujcev.

Direktorica zavoda Natalija Polenec je izpostavila trud na različnih področjih. Mesto je pred dnevi dobilo katalog nastanitvenih možnosti (zdaj so v mestu ali tik ob njem štirje hoteli), rovi pod mestom pa so postali že tradicionalno prizorišče: »Zanimanja za letošnje martinovanje ta konec tedna v kranjskih rovih je tako med vinarji kot med obiskovalci veliko. Očitno so rovi postali privlačni za obiskovalce in tudi tiste, ki imajo kaj ponuditi. Tri dni bomo tudi v Kranju čutili utrip praznika vina, kar bo navsezadnje nadaljevanje zelo uspele noči čarovnic, in upam tudi najava obiska adventne razstave,« je dejala Polenčeva. Kranjski vodniki letno sprehodijo po mestu nekaj tisoč obiskovalcev ob koncu tedna ali takrat, ko skupine domačih in tujih radovednežev pridejo v Kranj.

»Bega trgovcev nismo zajezili, a upamo na boljšo prihodnost. Predvsem zato, ker mesto ne bo več tako gradbišče, več bo uličnega dogajanja. Zlasti nekateri gostinci že znajo privabiti ljudi, kulturna prizorišča pa naj bi v prihodnje pomagala, da bi ljudje v mestu tudi dlje časa ostali,« trdi podžupan Kranja Bojan Homan. Navkljub vloženim milijonom v infrastrukturo zapuščajo mestno jedro zlasti trgovci, ki so bili dolga leta nezadovoljni prav s prometnim režimom. Razhajanja, ali jedro prepustiti pešcem ali omogočiti promet, so še vedno velika. Nekatere nove prireditve, kot je Prešernov smenj, pa v mesto privabijo tisoče ljudi, ki pa med letom preredko pridejo na sprehod ali po nakupih. »Vsa mesta se spopadajo s podobnimi problemi, ko trgovska središča na obrobju lahko ponudijo več,« pravi podžupan Homan. No, tudi različne županske obljube o uradovanju v mestnem središču so ostale na pol poti, sramotna tržnica in včasih pretirane najemnine za trgovske lokale pa so okoliščine, ki ob vloženih milijonih dobesedno podijo ljudi iz mestnega središča.