Toda trta je tisočletna rastlina in nas vedno prijetno preseneti. Kljub temu so letos v največji slovenski vinski kleti nabrali komaj polovico od običajno pričakovanega pridelka: če letno pridelajo šest, sedem milijonov litrov vina, so jih letos pridelali le dobre tri milijone in pol.

A vsaka stran ima dve plati. Zelo suho vreme je imelo za posledico tudi to, da so imeli Brici letos zelo zdravo in dozorelo grozdje. Bela vina imajo zato izrazito sadno aromo, so močno strukturna in bodo znala počakati kakšno leto. Morda ima letošnji sauvignon nižjo vsebnost kisline, kar pa niti ni tako nezaželeno, poudarjajo. Poseben poudarek bo letos na rdečih vinih, ta so močnejša, izjemno obarvana, predvsem pa z dozorelo traminsko strukturo. Letošnja rdeča vina bodo dobra tudi za arhiv.

»Burno pa ni bilo le z vremenskega vidika; vsi doživljamo krizo, ki ni le kriza, ampak postaja način življenja. Potrošnja vin v domovini je nekoliko upadla, Slovenci se vse bolj zanimamo za cenovno dostopnejša vina in če kdaj, potem se nam je prav v teh časih obrestovalo, da smo vlagali v kakovost v prav vseh razredih poslovanja. Kljub upadajoči ekonomiji in zmanjšani potrošnji Slovencev namreč tržne deleže ohranjamo in jih celo povečujemo,« je zadovoljen Silvan Peršolja.

Vse privlačnejša bela suha vina

Kot zvezdo poslovanja leta, ki je za nami, Peršolja izpostavlja izvoz – ob vsej krizi se jim je posrečilo za enajst odstotkov povečati prodajo ustekleničenega vina na tujih trgih, zato pričakuje, da bo lanskih petindvajset odstotkov prihodkov od izvoženega vina v steklenicah letos postalo trideset odstotkov prihodkov.

Z velikim ponosom se Brici letos lahko pohvalijo tudi z novo aperitivno pijačo na osnovi penečega vina fritzz, ki od junija navdušuje mlade in mlade po srcu ter vse, ki se radi prepustijo sproščujoči osvežitvi. Največ pozornosti so na letošnjem martinovanju vseeno namenili svoji edinstveni peneči rebuli. »Dama«, zvesta spremljevalka slavnostnih dogodkov, te dni namreč praznuje abrahama.

»Pred letom, dvema smo Slovenci raje pili rdeča vina, danes pa opažamo, da je v porastu prodaja belih suhih vin, kar je svetovni trend, ki mu sledi tudi Slovenija. Številnim so Brda poznana kot območje, kjer pridelujemo rdeča vina, a v strukturi proizvodnje beležimo sedemdeset odstotkov belih vin in trideset odstotkov rdečih vin. V osnovi torej prodamo več belih vin,« je poudaril Tone Zupanek, zastopnik Vinske kleti Goriška brda.

Kar zadeva količine prodanih vin, meni, da so zaradi povečane prodaje v tujini na ravni preteklih let. Njihovi največji izvozni trgi so države nekdanje Jugoslavije, Italija in Združene države Amerike, eksotični izvozni trgi pa so tudi Japonska, Kitajska in Ruska federacija.