Podoben Čiru Blaževiču, ki se je v teh dneh spet vrnil na trenerske klopi, medtem pa je izšla njegova biografija, v kateri je med drugim tudi podatek, da je leta 1952 na Jahorini postal državni pionirski prvak v smučarskem teku na 6 kilometrov, kar je prvi bosansko-hercegovski smučarski naslov v Jugoslaviji, čeravno se podrobnosti, da slovenskih tekačev tam bojda sploh ni bilo, ker zaradi visokega snega niso prišli do BiH, ne poudarja. Imamo torej tipe brez smisla za samopromocijo in tipe z izrazitim smislom zanjo.
Torej tipe, ki se zavedajo, da to, da imaš produkt, dejansko ne pomeni nič, če ga ne znaš prodati. Mourinho spada med slednje. V nedeljo zvečer je z Realom izgubljal dve točki proti Levanteju. Vse mu je šlo narobe. Ronaldu so razbili arkado in ni mogel nadaljevati tekme, potem je nasprotnik Realu dal še izenačujoči gol, povrhu vsega so bile na igrišču ogromne luže, v katerih je žoga zastajala. Komajda regularne razmere torej, ki so bile sploh za njegov balet škodljive. Poskusi Mourinho najprej s prvo menjavo, s Kakajem, kar na neki način sicer navrže, da sodnik Realu piska neobstoječi penal, ki ga pa Alonso zastrelja. Katastrofa na pomolu, stavci, ki so stavili na zmago Reala (kvota okoli 1,30), niso pa računali, da se bo igralo po lužah, so bržkone že začeli jecljati. Potem pa Mourinho pri izidu 1:1 in v zadnjih minutah tekme povleče predrzno potezo in mimo na klopi čemečega Modrića da v igro dvajsetletnika z imenom Alvaro Morata. Ki da odločilen gol z glavo in Realu podaljša upanje, da še lahko ujame Barcelono. In kaj v tem trenutku naredi Mou? Izvede svoj tipičen šov, h kateremu se je rad zatekal tudi bivši selektor Kek. Zadrži vsakršno emocijo. Malega Morato, ki je prišel slavit h klopi za rezervne igralce, sploh ne upošteva, temveč k sebi pokliče dva igralca in jima začne dajati napotke. Češ, ni še konec, ni še čas za slavje.
Ne dvomim, da so se prenekateremu navijaču Reala orosile oči, rekoč: »Poglej, to je trener. Vsi zgubljajo glavo v slavju, on pa misli naprej.« Podobno policistom, ki pridejo na prizorišče ropa, ogradijo kraj nesreče in začnejo nad naključnimi mimoidočimi izvajati ceremonial strogosti, čeprav je jasno, da je ropar uspešno pobegnil. Brez dileme vrhunski nastopač!
