Laško. V Laškem so končali gradnjo doslej največjega, kar 42 kilometrov dolgega občinskega vodovoda Vrh–Radoblje–Globoko. Z naložbo, ki je bila vredna kar dva milijona evrov, so razveselili 240 gospodinjstev iz šestnajstih naselij in vasi. »Veselje ob odprtju vodovoda je bilo nepopisno. Ljudem se zdaj ni treba več bati, da bi v sušnih dneh ostali brez pitne vode ali pa da bi jim ob neurjih iz pipe pritekla nekakovostna voda,« je pojasnil predsednik krajevne skupnosti Rimske Toplice Darko Fistrič.

To se je namreč pogosto dogajalo, ker so bila gospodinjstva priključena na stare, že dotrajane lokalne vodovode, zaradi katerih so imeli težave predvsem okoliški živinorejci, zlasti tisti, ki s ukvarjajo s pridelavo mleka. Po Fistričevih besedah so se pogosto bali, da zaradi neustrezne pitne vode mleko ne bo dovolj kakovostno in da ga zato ne bodo mogli prodati.

Ljudem v večjih krajih je oskrba s čisto pitno vodo nekaj samo po sebi umevnega, številni Laščani, zlasti tisti iz vasi, ki so oddaljene od mestnega središča, pa so že večkrat izkusili, kako hudo je, kadar vodovodne pipe ostanejo suhe. Ob slavnostnem odprtju novega vodovoda so zato v Brodnicah pripravili veliko slavje, ki ga znajo organizirati samo še na podeželju. Za dobro voljo so poskrbeli godbeniki, domačinke pa so napekle domačih dobrot.

Občina Laško je projekt izpeljala s pomočjo 700.000 evrov evropskih nepovratnih sredstev. Denar iz Evrope si obeta tudi za gradnjo pešpoti in kolesarske steze med Laškim in Celjem. Čeprav je regionalna cesta, ki povezuje obe občini, na nekaterih odsekih za kolesarje (pa tudi za pešce) izjemno nevarna, se ji številni ljubitelji kolesarjenja ne želijo izogniti. Nekateri se ob lepem vremenu po tej cesti s kolesom vozijo celo v službo.

Mestna občina Celje in Občina Laško sta že leta 2007 naročili idejne zasnove za pešpot in kolesarsko povezavo, ministrstvo za infrastrukturo in promet pa je tri leta kasneje pripravilo idejni projekt, po katerem naj bi se pešpot in kolesarska pot v Celju uredili na že obstoječih prometnih površinah na levem bregu Savinje. V bližini čistilne naprave v Tremerjah bi pot speljali čez most na drugo stran reke, kjer bi se po visokem vodnem nasipu nadaljevala do Rifengozda. Prek brvi, ki jo morajo še zgraditi, bi pešci in kolesarji znova prečkali reko in ob levem bregu Savinje nadaljevali pot do mostu v Jagočah v Laškem. Trenutno se investitorji pripravljajo na odkup zemljišč v Rifengozdu, po pridobitvi gradbenega dovoljenja pa se bodo prijavili na javni razpis za pridobitev evropskih sredstev.

Sicer pa se v Laškem počasi končujejo gradbena dela na strugi reke Savinje v marijagraškem ovinku. Gradbinci so strugo prestavili za dobrih 60 metrov proti zahodu in poskrbeli še za nekatere druge protipoplavne ukrepe, zaradi katerih so zdaj Laščani varnejši pred poplavami. Da so ukrepi res učinkoviti, so se lahko prepričali že prejšnji teden, ko so sicer imeli poplave, vendar v bistveno manjšem obsegu kot v minulih letih.