»Zlato nit v Mikrografiji razumemo kot pomembno orodje za pomoč pri kadrovanju. Smo malo podjetje, zato vseh poslovnih funkcij nimamo pokritih. Tako tudi nimamo tudi specialista kadrovnika ali načrtovalca kariere, se pa s kadri ukvarjamo tako rekoč vsi na vsakem sestanku, kolegiju ali družabnem srečanju. Že od nekdaj veliko vlagamo v vrednote, kot so spoštovanje, sodelovanje, razumevanje, zaupanje, tolerantnost in pozitivna naravnanost. Te vrednote smo krepili predvsem z druženjem izven delovnega časa, v delovni čas pa smo poleg malice uvedli še dva desetminutna odmora, ki ju izkoristimo za izmenjavo mnenj in izkušenj ter predlogov,« je povedal Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije, ki bo naslednji torek gostil srečanje s podjetniki in z njimi delil izkušnje na temo sodelovanja z mednarodnimi partnerji.

V Mikrografiji sicer še nimajo vseh kadrovskih znanj, zato pa izkoriščajo Zlato nit, ki jih z analizo anketnih odgovorov opozori na najpomembnejša področja, ki jih morajo spremljati. »Uresničitev potrebnih ukrepov, ki jih razberemo iz analize, pa za nas ni več vprašanje. Če želimo napredovati, jih preprosto moramo uresničiti,« je povsem jasen Gaberc, s čimer potrdi, da je treba v času naglih sprememb tudi odločitve sprejemati čim hitreje in delovati čim bolj učinkovito.

»Zaposleni so bistvo vsakega podjetja, produkta, storitve pa še posebej,« poudarja Gaberc, ki je prepričan, da zadovoljni in motivirani zaposleni lahko premagajo marsikatero oviro celo brez novih investicij ali pomembnejših posodobitev. »Oboje skupaj tvori izjemne konkurenčne prednosti. Vrednosti zaposlenega se navadno zavemo šele takrat, ko je nezadovoljen, ko ne dosega želenih rezultatov, to pa je žal navadno zelo pozno oziroma prepozno, zato je smiselno v zaposlene vlagati ves čas, torej tudi tedaj, ko so zadovoljni.«

Za sodelovanje v Zlati niti se je odločilo tudi podjetje KLS Ljubno, zlata gazela 2011, ki ga vodi Bogomir Strašek. Razlogov za sodelovanje v resnično unikatnem izboru, ki zaradi ankete, v kateri je do sedaj sodelovalo že približno 40 tisoč zaposlenih, zagotavlja največjo raziskovalno bazo v srednje- in jugovzhodni Evropi, je po trditvah Straška več. »Zavedamo se, da je zadovoljstvo zaposlenih zelo pomembno za kakovostno delo ter razvoj in uspešno poslovanje podjetja. V KLS že dolgo merimo zadovoljstvo zaposlenih. To je namreč eden izmed načinov za ugotavljanje, kako delo vodstva ocenjujejo ter kako zadovoljni so s posameznimi področji in vsebinami našega dela in podjetja zaposleni. Na osnovi te ocene pripravimo ukrepe ter posamezne korekcijske aktivnosti vnesemo v naše letne plane napredka. Sodelovanje v Zlati niti pa je bila za nas priložnost, da ugotovimo, kako se odrežemo v ocenjevanju, ki je pripravljeno za nekakšen splošni model, kjer so v večini  neproizvodna podjetja,« je na prednosti Zlate niti opozoril Strašek, ki ga očitno ni prav nič strah jasne slike o lastnem vodenju podjetja. »Sodelavki Aleksandri Logar, ki pri nas vodi proces razvoja kadrov, sem naročil, naj k sodelovanju pritegne čim večji del zaposlenih v proizvodnji. Želeli smo se namreč pogledati v ogledalo, ki bi nam področje zadovoljstva zaposlenih pokazalo s čim več strani.«

Strašek je prepričan, da mora podjetje ves čas povečevati konkurenčnost, ki je najpomembnejši element za dolgoročno doseganje dobrih poslovnih rezultatov in stalnega napredka. »Za rast konkurenčnosti sta zelo pomembna strokoven pristop in inovativnost vseh sodelujočih – lastnikov, odjemalcev, zaposlenih, dobaviteljev in okolja. Vsi, ki sodelujejo pri razvoju naše družbe, lahko dajo veliko več, če se njihovo zadovoljstvo s sodelovanjem s KLS nenehno povečuje. Zaposleni imajo pri tem zelo pomembno vlogo, zato obdobno ugotavljamo tudi njihovo zadovoljstvo. Vključitev v projekt Zlata nit za nas pomeni dopolnitev in napredek procesa razvoja kadrov,« še poudarja direktor podjetja KLS Ljubno, zlate gazele 2011.

Zlata nit 2012, ki je v primerjavi z izbori v preteklih petih letih nekoliko nadgrajena, ima še vrsto drugih prednosti. Zagotavlja namreč celovit pogled na razvoj organizacije in zaposlenih v povezavi z uspešnostjo in je več kot HRM-raziskava. Njena prednost je tudi osredinjenost na zaposlenega, ne (le) na menedžment, hkrati pomembno prispeva k spodbujanju razvoja in k uveljavljanju kadrovske stroke kot dela menedžmenta podjetja oziroma soustvarjalca strategije podjetja. Raziskava je ogledalo podjetja, na katerih področjih dela dobro z zaposlenimi in kje ima še rezerve. Hkrati pa zaposlenim omogoča kakovostno odločanje o svoji zaposlitvi in spodbuja razvoj konkurenčnih posameznikov.