Kot delno pove že ime, gre pri predelavah avtomobilov za to, da skušamo svojega jeklenega konjička polepšati, mu dvigniti sposobnosti, skratka, ga v vseh pogledih narediti boljšega. Predelave avtomobilov v grobem delimo na področja avtoakustike (vgradnja sodobnih zvočnih in videosistemov), notranjih olepšav (na primer aluminijaste stopalke, razni dodatki, športni sedeži...), izboljšav amortizerjev, zunanjih olepšav (spojlerji, odbijači...), »friziranja« motorjev in tudi postopek, ko želimo avto vrniti v prvotno stanje, tako imenovani detuning.

»Na tuning ali predelavo avtomobilov je treba gledati kot na hobi, ljubiteljsko dejavnost in upoštevati celoten končni rezultat predelave. Pri večjih predelavah, mi jih imenujemo kar projekti, je avtomobil le osnova za nadaljnje delo, in v takšnih primerih cena predelave hitro preseže vrednost avtomobila. Toda saj enako je tudi pri restavriranju starodobnih avtomobilov in motorjev, pri dirkalnih vozilih in še kje. Je pa res, da je takšnih predelav vsaj v Sloveniji zelo malo. Sicer so, vsaj pri nas, stranke v veliki večini moški, stari od 20 do 40 let. Pripadnic ženskega spola je žal le za vzorec,« je stanje na področju predelave avtomobilov v Sloveniji na kratko orisal direktor podjetja Matsport Matej Kadunc, ki je v zvezi s predelavami avtomobilov videl in doživel že marsikaj ter je na tem področju zagotovo eden največjih strokovnjakov pri nas.

Bolj hobi posameznikov kot subkultura

Je že tako, da če ne gre ravno za šah, igranje taroka ali zbiranje promocijskih žepnih koledarčkov, vsak hobi stane. In predelava avtomobilov zagotovo ni poceni hobi. Zato ni čudno, da skladno s splošnim stanjem duha in gospodarstva pri nas upada segment predelav starejših vozil nižjega razreda, ki je še pred leti na tem področju prednjačil. »Po drugi strani pa se pri nas v zadnjem času srečujemo s povečanjem zanimanja za predelave avtomobilov višjih cenovnih razredov, kot so BMW-ji, audiji, porscheji... Vendar so te predelave večinoma manj radikalne narave in so bolj koncentrirane na predelavo vzmetenj, izpuhov, platišč in manjših kozmetičnih dodelav zunanjosti. Večinoma predelujemo nekaj let stare avtomobile, vendar tudi odstotek novih ni zanemarljiv,« o tem, da je scena kljub padcu še vedno živa, razlaga Kadunc in dodaja, da tako zelo živa, da bi se iz skupine ljubiteljev predelav razvila nekakšna subkultura, kot je to morda primer kje drugje, še zdaleč ni: »To sceno je težko posploševati. V nekaterih državah, kot je recimo Japonska, tuning doživljajo povsem drugače kot v Evropi. Tam na primer nimajo praktično nobenih homologacijskih omejitev in že zaradi tega je kreativnost pri predelavah bistveno večja. To se odraža tudi na mnogo prireditvah, druženjih in morda bi to lahko celo res imenovali subkultura. Tudi pri nas je šla scena pred nekaj leti v to smer, vendar je s splošnim upadom tuninga to zamrlo. Pravi ljubitelji predelav pa se še vedno udeležujemo specializiranih sejmov in prireditev po tujini. Na splošno pa lahko rečemo, da je predelovanje avtomobilov bolj hobi posameznikov kot subkultura.«

Medtem ko so pri podjetju Matsport večinoma specializirani za predelave vzmetenj, izpušnih sistemov, zunanjosti, notranjosti in platišč s pnevmatikami, skratka skoraj vseh predelav, ki jih človek lahko nemudoma opazi, pa se ne ukvarjajo s povečevanjem moči motorja. Tega se sicer lahko opravi na več načinov, eden najpriljubljenejših pa je tisti, pri katerem se moč motorja poveča s posebnim čipom – imenuje se čip tuning. »Sodobne motorje v vozilih krmili motorni računalnik oziroma krmilnik. Ta ima v sebi program delovanja, ki ga določi proizvajalec oziroma tovarna. Tuning pomeni spremembo parametrov tega programa; spremeni se krmiljenje vbrizga goriva pa tudi krmiljenje turbine (višji tlak polnjenja). Namen tega je povišanje moči in navora ter posledično izkoristka motorja. Čip tuning se tako imenuje zato, ker je ta krmilni program zapisan v čipu,« nam je razložil strokovnjak za čip tuning Tomaž Brzin iz podjetja Avtoelektronika. Za tovrstno predelavo so po njegovih besedah primerni tako rekoč vsi avtomobili od letnika 2000 naprej, ki so redno servisirani in imajo turbino, torej vsi današnji dizli in turbobencinarji, večina strank pa se za tuning odloča zaradi večje uporabnosti vozila – motor je prožnejši že pri nizkih vrtljajih, prehitevanje je varnejše, odzivnost in pospešek pa sta boljša. Ob primerni vožnji se tudi poraba goriva zniža (za okrog 10 odstotkov).

Kazni od 100 do 400 evrov

Pri takšni ali drugačni predelavi avtomobilov je pomembno, da je vse skupaj narejeno v skladu z zakonom. Motorna vozila obravnava zakon o motornih vozilih (ZMV), v njegovem 53. členu pa je predpisano, da mora lastnik vozila zagotoviti, da se spremembe na vozilu, nastale po homologaciji ali posamični odobritvi, ki ne spadajo med predelave vozil (po 19. členu ZMV), evidentirajo pri tehnični službi. Med spremembe spada vgradnja sestavnih delov, ki se razlikujejo od nadomestnih delov, a so bili odobreni za vgradnjo v določen tip vozila. To so na primer izpušni sistemi, mehanske naprave za spenjanje vozil razreda A 50 in B 50 (vlečne krogle premera 50 milimetrov in vlečne glave zanje) ter spojlerji. Vgradnje teh delov se ne šteje za predelavo, če jih izvedejo proizvajalci teh delov, ali pravne osebe, ali samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za vzdrževanje in popravila vozil. Izvajalec vgradnje mora o opravljeni vgradnji izdati potrdilo. »Če policist sumi, da je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi, odredi, da mora vozilo v tehnično službo za posamično odobritev. Ko pa policist ugotovi, da je vozilo predelano ali spremenjeno v nasprotju s predpisi, ali so v vozilo vgrajeni deli, ki niso homologirani za to vozilo, čeprav bi morali biti, ali pa vozilo ni skladno s predpisanimi zahtevami, lahko to vozilo izloči iz prometa. Izločitev ali prepoved uporabe vozila traja toliko časa, dokler se ne odpravijo razlogi, zaradi katerih je bila odrejena,« so nam razložili na policiji.

Če vozilo ni tehnično brezhibno ter naprave in oprema ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, je za voznika predpisana globa 100 evrov. Iz tega so izvzeti deli za povezavo vlečnega in priklopnega mehanizma, deli za upravljanje, deli za ustavljanje, pnevmatike in deli sistema za uravnavanje izpustov. V primeru, da našteti deli in oprema ne ustrezajo predpisanim, je za voznika predpisana globa 400 evrov.