Zaradi suše v poletnih mesecih je letos občutno nižji pridelek grozdja v vseh treh vinorodnih regijah. Medtem ko se je po prvih ocenah v Podravju glede na povprečno letino znižal za 40 odstotkov, je v Posavju nižji za 20 odstotkov, v Posočju pa 40 odstotkov, je pojasnil Dušan Brejc direktor Vinske družbe Slovenije, ki združuje največje slovenske pridelovalce vina.
Koliko vina se v Sloveniji sploh proizvede, ni natančno znano, saj evidence niso urejene. Po podatkih Vinske družbe Slovenije se uradno pridela okoli 30 milijonov litrov vina, neuradno pa približno 80 milijonov litrov, po nekaterih ocenah pa celo 100 milijonov litrov.
Zaradi suše bo treba poseči po zalogah
Direktor Vinske kleti Goriška brda Silvan Peršolja je pojasnil, da so v normalnih letih pridelali od šest do sedem milijonov litrov vina, zaradi suše pa jih bodo letos štiri milijone. Na tujih trgih so lani prodali približno četrtino vina, po načrtu pa bosta v tujini prodani dve petini letnika 2014. Glavni izvozni trgi so ZDA, sledita pa jim Anglija in Nemčija. Pridelava podjetja Vinakoper je po besedah direktorja Nevija Pucerja letos nižja za milijon litrov vina in bo znašala 3,5 milijona litrov. »Še sreča, da imamo dovolj zalog iz prejšnjih let,« je pojasnil Pucer. Izvoz, ki bo v letošnjem letu znašal dobrih pet odstotkov proizvodnje, namerava Vinakoper prihodnje leto podvojiti, do leta 2015 pa početveriti.
Od vsega vina v višini 1,1 milijona litrov KZ Krško pridela 85 odstotkov cvička. Direktor Janez Živič je dejal, da suša njihove regije ni prizadela tako silovito, zaradi nižje letine pa so več vina odkupovali od posameznikov, ki niso člani zadruge. Izvoz KZ Krško je simboličen in znaša en odstotek, je pa Živič zadovoljen, ker jim je uspelo po dveh desetletjih prodreti na police večine trgovskih polic na Hrvaškem (na Konzumovih policah cvička ni, op. p.). V zadnjem času se zanimanje za cviček krepi tudi na Kitajskem, je poudaril Živič. Po drugi strani pa je direktor KZ Metlika Jože Cajnar dejal, da zaradi administrativnih ovir vina na Hrvaško ne izvažajo: »Pri vhodni ceni dveh evrov za steklenico vina bi morali za steklenico vina na Hrvaškem plačati še dodatna dva evra prelevmanov in akciz.«
Poleg suše sta na četrtino nižjo pridelavo vina KZ Metlika, ki v povprečju letno proizvede od 650.000 do 750.000 litrov vina, od katerega ga 18 odstotkov izvozi, vplivali tudi pozeba in dvakratna toča. Vinarju Matjažu Lemutu, ki vino prodaja pod blagovno znamko Tilia, je suša prizadela letino v tistih legah, ki je namenjena bolj kakovostni pridelavi vina.
Pri tem poudarja, da so za proizvodnjo kakovostnega vina pomembni dejavniki prava pozicija vinogradov, prava tehnologija in pravilne odločitve. Stojan Ščurek, katerega vino je cenjeno tudi v tujini, pa je dejal, da ima vsak vinar, ki deluje dolgoročno, zaloge vina, po katerih bo potrebno poseči prej, kot se je načrtovalo. Od 80.000 litrov, kolikor ga Ščurek letno pridela, ga 35 odstotkov proda na tujih trgih, v zadnjem času tudi na Kitajskem, Japonskem in Tajvanu.
Dvojna merila države pri vinarstvu
Poleg tega, da država ne postori dovolj za promocijo vina v tujini, so bolj ali manj vsi naši sogovorniki enotni, da je slovenski trg vina kaotičen, in da je skrajni čas, da ga država uredi. Če bi imela država ustrezno strategijo za vinarstvo, bi najprej uredila notranji trg in evidence ter izenačila vse ponudnike,« je opozoril Brejc. Peršolja je poudaril, da se v Sloveniji proda najmanj polovico vsega vina, ki ni evidentirano, medtem ko se v Nemčiji in Franciji na takšen način proda le 15 odstotkov vina. »Pogosto smo vinarji tarče očitkov, da ne znamo prodajati vina. Toda nobene logike ni, da manjši proizvajalci, ki proizvedejo od 10.000 do 15.000 litrov vina in ga razpečujejo od gostilne do gostilne, lagodno živijo, mi pa komaj preživimo. Zato bomo od države zahtevali enakopravnost,« je napovedal Živič.
Po Cajnarjevih pojasnilih kmetije, ki prodajo vino na črno, na hektar plačajo 85 evrov dohodnine. »Registrirani proizvajalci pa moramo, ob domnevi, da znaša cena vina dva evra za liter in da se na hektarju v povprečju pridela 7000 litrov vina, na hektar plačati 2800 samo davka na dodano vrednost,« je poudaril Cajnar. V Sloveniji se vinogradi nahajajo na 16.351 hektarjih, registrirane prodaje pa je po oceni Vinske družbe Slovenije okoli 30 milijonov litrov. Preračunano v hektarje to pomeni, da se registrirano vino prideluje na 4285 hektarjih. To kaže, da se na 12.066 hektarjih prideluje vino, ki ni nikjer registrirano.
»Ob ustrezni politiki bi lahko država samo iz naslova davka na dodano vrednost pobrala čez 30 milijonov evrov. Če upoštevamo, da znašajo naši prispevki iz naslova plač na hektar 1055 evrov, ki jih neregistrirani pridelovalci nimajo, pa bi država lahko pobrala še dodatnih 12 milijonov evrov davkov,« je opozoril Cajnar. Po drugi strani pa je Ščurek prepričan, da morajo mali vinarji zaradi situacije v državi in cenovne politike zadrug reševati svoj ekonomski položaj. »Od zadrug v Goriških brdih manjši pridelovalci ne morejo preživeti. Zato ni presenetljivo, da je bilo 30 odstotkov pridelanega grozdja v Brdih letos prodano Italijanom, ki so vino odkupovali po višjih cenah, vinarji pa so denar prejeli takoj,« je dodal Ščurek.
