Multinacionalka, ki se ukvarja z vsemi oblikami prehrane, tudi s hrano za hišne živali in s farmacijo, je bila ustanovljena leta 1866 (prvi artikel je bila mlečna otroška hrana) in že od tistih časov se združujejo in priključujejo razna podjetja. Trenutno imajo po vsem svetu zaposlenih 328.000 ljudi, ki so lani ustvarili 9,487 milijarde švicarskih frankov ali 7,857 milijarde evrov čistega dobička. Nestle ima v lasti veliko število podjetij in znamk: Nescafe, Nespresso, Nestea, San Pellegrino, Vittel, Perrier, Nesquik, Ovomaltine, After Eight, Lion, Milky Bar, Qualty Street, Häagen-Dazs, Maxibon, Mövenpick, Friskies, Biotherm in Maggi. Podjetju kritiki očitajo ali pa so mu očitali suženjsko delo otrok v Afriki, melamin v mleku, izsiljevanje Etiopije v času lakote, kupovanje mleka z nezakonito pridobljenih farm Grace Mugabe, žene Roberta Mugabeja, v Zimbabveju, v letos posnetem dokumentarcu Ustekleničeno življenje jim očitajo, da za kamion dobavljene vode plačujejo 10 dolarjev, prodajo pa jo po 50.000 dolarjev. Med mnogimi ekološko spornimi projekti pa je treba omeniti še veliko odgovornost podjetja pri izkrčevanju gozdov za plantaže palmovega olja.
Danone je bil ustanovljen leta 1919 v Barceloni kot mala mlekarna za izdelavo jogurta, danes je njihov sedež v Parizu. Lani je 101.000 zaposlenih ustvarilo 1,671 milijarde evrov čistega dobička. Največji na svetu so po prodaji svežih mlečnih izdelkov, visoko so pri vodah in otroški hrani, podjetja imajo po vsem svetu. Proizvajajo tudi jogurte Danone, Actimel, Activio, Evian, Volvic, pa tudi Na planicah, če naštejemo nam najbolj znane znamke. Napad drugih multinacionalk, ki so želele prevzeti Danone, so Francozi že nekajkrat odbili.
Družinsko podjetje se je razvilo iz male sirarne, ki je nastala leta 1933. Leta 1968 so poslali na trg lastno znamko sira camembert President, ki še vedno velja za njihovo najmočnejšo zgodbo. Večinski del podjetja še vedno obvladuje v Belgiji živeča družina Besnier. V zadnjih letih priključujejo svojemu podjetju ne samo podjetja, ampak kar cele državne sisteme (Parmalat, Ljubljanske mlekarne). 52.000 zaposlenih deluje v 60 državah. Njihova osnovna dejavnost ni preveč raznolika, vse izdelke vežejo v glavnem na mleko.
Približno 10.500 novozelandskih kmetov deluje v veliki kooperaciji, v največjem podjetju v tej državi sploh. Podjetje je bilo uradno ustanovljeno leta 2001, čeprav segajo korenine sodelovanja med kmeti globoko v 19. stoletje. Fonterra ponuja mleko znamke Anchor, sladolede Tip Top, jogurte, sire, maslo in vodo v steklenicah. Zaposlujejo okoli 16.000 ljudi predvsem doma in v Avstraliji, ocenjujejo pa, da so lani zaslužili približno 771 milijonov novozelandskih dolarjev ali pol milijarde evrov po naše.
Podjetje, ustanovljeno v 18. stoletju, ima zgodovino polno vsakovrstnih združevanj, kar pove že samo njegovo ime iz zadnje združitve 2008. Delujejo po vsem svetu: potem ko so kupili praktično celotno srbsko kmetijstvo, so jih letos poleti obtoževali, da jim je s cenovnim izsiljevanjem uspelo ustvariti popolno pomanjkanje hrane na tem trgu. A Nizozemci se ne ustavljajo, velika podjetja imajo v Rusiji, Grčiji, Argentini, na Filipinih, v Nigeriji in na Tajskem. Okoli 22.000 zaposlenih je lani ustvarilo okoli 300 milijonov evrov dobička.
Zadružno organizirano podjetje ima celo svoje »zakone«, ki naj bi onemogočili, da bi se ga polastile multinacionalke. Zadrugo ima v lasti 16.000 kmetov, ki predstavljajo 9000 velikih mlekarskih kmetij v 48 državah ZDA. Svojim članom ponujajo vse, od poceni zavarovanj do šolanja in izobraževalnih programov. V rokah imajo 30 odstotkov ameriškega surovega mleka. Prisotni so v vseh vejah živilske industrije, njihove osnovne znamke pa so vezane na mleko, maslo in sir.
Multinacionalka z okoli 24.000 zaposlenimi je leta 1925 začela kot mlekarna v Illinoisu. Najpomembnejša med mnogimi združitvami in pripojitvami se je zgodila leta 2001, ko jih je kupilo podjetje Suiza Food Corporation in sedež preselilo v Teksas. Zelo pomemben je bil tudi nakup podjetja Alpro leta 2009, ko so postali najpomembnejši svetovni proizvajalci napitkov iz soje. Delujejo v ZDA in Evropi, lani so zabeležili izgubo. Kritiki jim očitajo monopolizem, mučenje živali, lažne podatke na etiketah živil ipd.
Podjetje, katerega zgodovina sega v devetnajsto stoletje, je nastalo leta 2000, ko sta se združila švedska Arla in danski MD Foods. V komplicirani zadružni sestavi imajo po zadnjih podatkih 3514 danskih, 3865 švedskih in 645 nemških lastnikov, zaposlujejo pa več kot 16.000 ljudi po vsem svetu. Lani so imeli okoli 170 milijonov evrov čistega dobička. Imajo tri znamke: Arla (izdelki in podjetja), Lurpak (masla in namazi) in Castello (siri). Arla je še posebej napredna na področju prehranskih sestavin, kritiki pa jim očitajo melaminski škandal na Kitajskem.
Multinacionalka iz Chicaga je živilski konglomerat, ki se je do letošnjega oktobra imenoval Kraft Foods. Zdaj bo Mondelez deloval globalno, Kraft Foods Group pa na ameriškem trgu. Zaposlujejo okoli 126.000 ljudi po vsem svetu, lanski profit Krafta pa je znašal 3,5 milijarde dolarjev. Blagovne znamke: Cadbury, Côte d'Or, Jacobs, Milka, Oreo, Philadelphia, Starbucks, Taco Bell, Toblerone itd. Obtožujejo jih uporabe škodljivih umetnih maščob, zavajanja na etiketah, kar nekajkrat pa so sami vzeli svojo škodljivo hrano iz trgovin.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1917 in je začelo z mlekom in klasičnimi mlečnimi izdelki, zdaj pa je že dolgo časa največje azijsko živilsko podjetje, ki ima svoje tovarne tudi na Tajskem in v ZDA. Poleg mleka, sladoleda in sira ponujajo športno prehrano, pice, čokolado, prehranska dopolnila, otroško hrano, v kateri so po potresu in cunamiju našli tudi cezij, da o farmacevtskih izdelkih niti ne govorimo. Zaradi dramatičnega stanja na Japonskem je lani dobiček podjetja upadel, kljub temu pa so zaslužili 6,8 milijarde jenov ali 66 milijonov evrov čistega dobička.
