Čeprav ga ne rabim za na teren, sem se vseeno odločil za preprost prenosni PC. Služil bo le enemu namenu, poganjal bo fritza in mogoče zraven še itunes za muziko v ozadju. Najprej sem nekaj brskal po spletnih trgovinah, potem pa raje kar vprašal po družabnih omrežjih, kaj priporočajo. Na daljavo se nekako ne znam odločit, pa še čakat bi bilo treba na dobavo. Nasvetov se je usulo, eden še posebej zanimiv. Da naj grem v Hofer.
Prosim? Po računalniško opremo v Hofer? Dam v košarico in zložim na trak skupaj z jogurti? Halo?
Izkaže se, da boljšega nasveta že dolgo nisem dobil. Izkaže se, da tam prodajajo povsem solidne tajvanske laptope za zelo lepo ceno. Če pa še malo počakaš, da imajo akcijo, odbijejo še 30 odstotkov in več. Kupil takoj z nasmehom do ušes.
Če je zdajle sobota in tole berete na frišno, vas je vmes zagotovo nekaj tviterašev – vas že vidim, kako mi dobronamerno tvitate povezave za to ali ono šahovsko mac database aplikacijo, ki sem jo morda spregledal. Prosim, ne! Zagotavljam vam, da sem jih pregledal in preizkusil vse, sama jajca. Za povrh pa rabim softver, ki zna prepoznati mojo elektronsko DGT šahovnico, gonilnikov za maca pa ni.
Elektronska šahovnica? Taka, kot jih imajo na velikih turnirjih? Taka, ki avtomatsko beleži partije in jih hrani v pomnilniku? Ki se jo da priklopit na internet in prenašat partije v živo? Preko USB in bluetootha?
Ja, točno taka. Samo ena firma jih izdeluje na svetu, Nizozemci. Totalen monopol imajo. Nezdrav monopol. Joc Pečečnik bi jim ga lahko prevzel, če bi se malo pomudil. Poker (in Jocove poker mašine) bo kmalu crknil, šah pa nikoli. Ampak on tega ne ve. Za novo leto sva se enkrat srečala in je bil kao za biznis (v zvezi s kartami in mojimi izkušnjami okoli pokra). Nujno me pokliči po praznikih! je rekel zelo iskreno in vesel potencialnega sodelovanja – potem se pa dva meseca ni javljal na telefon, moja sporočila preko njegove tajnice pa tudi niso vzpostavila zveze. Je nekje na službeni poti. Okej. Prav mu je. Naj malo razmisli, zakaj je prav te dni zdrsnil na slovenski lestvici bogatašev. Naključje? I don't think so. Joc, naslednjič se raje javi, a boš?
Resno sem zastavil s šahom. Opremil sem se v nulo. Vam nisem že pravil? Kompjuterji, električne figure, digitalne bukle, virtualne iOS & android beležnice, oddaljeni podatkovni arhivi, družabna analitična omrežja in medmrežni real-time trening. Edini v Sloveniji imam digitalno uro chronos, še v Ameriki se jih več ne dobi (težave z dobavo čipov), na tej strani luže pa se jih ni nikoli prodajalo, sam sem jo lahko dobil le preko starih ameriških zvez in poznanstev. Ni, da ni.
Kar smejte se.
Ja, opremljen sem bolje kot petošolec prvič na smučanju. Ja, vem, da bi me Vidmar, Pirc in tista predvojna družba iz kavarne Union ali kje so se že dobivali, zmleli za šalo. In niso imeli računalnikov in interneta ne trenutnega dostopa do vseh (ampak res VSEH) kdajkoli odigranih velemojstrskih iger v zabeleženi zgodovini.
Knjiga, svinčnik in šahovska plošča! Kaj še rabiš drugega, butl električni, ki si niti riti ne znaš več obrisat brez kompjuterja in natančnega nasveta za estetski anus s foruma zdravje.si? Sesuli bi te s tvojim deep fritzem 13 vred, da se ne bi nikoli več pobral. Oživljali bi te s tal, zbudi se, konj te je brcnil s polja f6!
Plečnik ni imel nobenega kompjuterja, pa Tromostovje še vedno stoji. Z zidarskim svinčnikom je na robček v kafiču NUK zrisal, ni je lepše fasade v Evropi! Prešeren je nohte v tinto pomakal, ko je zapil svoja peresa v Trnovem! In Cankar je Hlapce spisal na navadnem CP/M terminalu, priklopljenem preko 2400 modema na mainframe na Štefanu, in to brez urejevalnika besedil!
Mogoče res. Ampak mi ne bo nihče razlagal, da se tile mojstri, če bi živeli danes, ne bi sodobno opremili. Trubarja bi gotovo kdaj srečal v Big Bangu, kako izbira nov laserski tiskalnik, ker mu stari inkjet požira preveč črnila. Levstik bi zagotovo tvital, stari Milčinski blogal, Ipavec pa skladal z računalnikom in svoje techno beate objavljal na youtubu. Če so bili frajerji takrat, bi bili frajerji tudi danes.
