Ker pa so poleg besed (obljub) potrebna tudi dejanja, ki potrjujejo obljube, pri gospodu Zveru prav na tem področju vedno bolj drsi. Poglejmo, kako.
Že v prvem intervjuju na nacionalni televiziji 26. julija letos je gospodu Bobovniku na izrecno vprašanje, kaj meni o rdeči zvezdi in partizanskih praporih na državnih proslavah, odgovoril, da ti nimajo kaj početi na državnih proslavah, in to naprej utemeljil z retoriko, ki jo že ves čas uporabljata SDS in NSi, ki podpirata njegovo kandidaturo. Z izjavo je že napovedal, katerega dela slovenskega naroda ne bo združeval. Mislim, da gre za kar precejšen del! Da pa ne misli ostati samo pri tej lustraciji, je nakazal, ko ga ni bilo na proslavi priključitve Primorske. Da ni bilo sedanjega premierja in njegovih ministrov, smo kar nekako pričakovali in jih tudi nismo pogrešali, čudno pa se mi zdi, da bi takšno priložnost, da se pokaže številni publiki, ki je bila zbrana na enem mestu, zamudil kateri koli dober kandidat. Zlasti zdaj, ko ni preveč denarja za kampanjo, take priložnosti, ko se na enem mestu zbere več tisoč, da ne rečem deset tisoč ljudi brez posegov v blagajno za kampanjo, ne bo zamudil noben pameten kandidat. Če pomislimo še na navzoče novinarje in televizijo, je uspeh zagotovljen. Tako pa smo naslednji dan lahko le poslušali in brali, da ga na proslavi ni bilo. V vodstvu njegove kampanje so verjetno pretehtali, da na tako rdečo proslavo ne spada. Pa še toliko zvezd in praporov smo videli, da bi se gospod tresel od groze. S svojo odsotnostjo na tej proslavi je izločil kar zajeten del slovenskega naroda, ki ga prav tako ne misli združevati. Prepričan sem, da bodo vrli Primorci to znali ceniti in ga bodo na volitvah 11. novembra ustrezno nagradili.
No, tretji avtogol je dal na proslavi ob dnevu reformacije v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer ga prav tako ni bilo. No, tudi tam ga nihče ni pogrešal, prav tako ni bilo drugih vodilnih članov obeh strank, ki ga podpirata. Je pa bila tam verjetno po mnenju manjkajočih gospodov spet preveč rdeča druščina, ki bi lahko ogrozila njegovo zdravje in ugled. Prireditev je bila spet na očeh javnosti in lepa priložnost, da se pokaže tudi on in spet zastonj. Torej bo tudi ta, protestantski del slovenskega naroda izločil iz svojega programa združevanja. Škoda, pa ravno ta vera slovi po svoji strpnosti, preprostosti, skromnosti, spoštovanju resnice in vrednot. Kot nalašč za njegov program združevanja Slovencev – on pa nič!
Malo mu je še ostalo za njegovo združevanje slovenskega naroda, mnogim volilcem pa je že olajšal odločanje za glasovanje, saj zdaj vedo, da ne mara tistih, ki so se odločili za boj za svobodo proti nekajkrat močnejšemu okupatorju, da je priključitev Primorske njemu nepotrebno dejanje in njihov boj za življenje v skupni državi Sloveniji prav tako, prav tako pa zanj niso pomembni verniki – protestanti, ker ima on pravo vero. Verjetno ne bo zameril, če se ne bodo odločili zanj, čeprav je tako dober. Naša izbira ne bo težka: volili bomo kar sedanjega predsednika, ki nas je že zdaj dostojno zastopal, čeprav mu Zverovi stranki SDS in NSi skušata na vse načine oblatiti ugled in se ne izogibata tudi ponarejanja dokumentov, pri čemer jih na koncu pred sodbo rešujejo kar sodniki, ki ustavijo postopke zaradi nekih nepravilnosti. A tudi to jih ne bo rešilo. Volilci imajo vedno prav!
Anton Potočnik, Dobrova
