Bog vedi, kam bi me še odpeljala razmišljanja o priložnostih, ki nam jih ponuja na pol skuhana Zemlja, če mi ne bi v roke prišlo poročilo Svetovalne skupine za raziskave v kmetijstvu, ki je po naročilu OZN izdelala študijo o tem, kakšne korenite spremembe čakajo kmetijstvo in kmete, če bo naš planet čedalje bolj podoben krušni peči. Če imajo znanstveniki tokrat prav in niso brcnili v temo kot italijanski seizmologi, ki niso napovedali potresa, potem smo nasrkali. Pregreta Zemlja bo namreč kmetijstvo in z njim povezane prehranjevalne navade postavila na glavo. Subtropski pas naj bi se širil proti severu in zmerni pas, z vsem tistim, kar v njem uspeva, bi končal nekje na Grenlandiji. Kaj to pomeni v praksi? Da bo, denimo, v Sloveniji krompir zaradi novih klimatskih pogojev izginjal in naša nacionalna jed pire s pomfrijem bo umaknjena z jedilnikov. Ne bo več koruze, pšenice, orehov in zelja. Vse to bodo čez kakšno stoletje pridelovali Islandci in Eskimi, mi pa naj bi po napovedih omenjenih strokovnjakov morali »preklopiti« na riž, banane, dateljne, manioko in podobne eksotične rastline. Če pa ne bo krompirja, repe in koruze, potem bomo tudi slovenskega kralja živali, prašiča, nostalgično gledali samo še v živalskem vrtu in dokumentarcih na TV.

Kot vidite, je stvar izjemno resna. Po napovedih strokovnjakov se ta del sveta mora pripraviti na to, da bo eno osnovnih živil banana, na Cerkniškem polju bodo sadili riž, Idrija bo še naprej znana po čipkah, a tudi po mandarinah, Prekmurje bo buče nadomestilo z manioko, na Koroškem bo kraljevala tapioka.

Poglejte si zdaj, kako bo videti tradicionalno slovensko nedeljsko kosilo. Iz na vrtu pokošene limonine trave in malo kokosovega mleka ter rdeče istrske kari paste skuhamo juho. Glavna jed je naribana in kot kislo zelje skisana manioka, ki jo najbolje pripravijo v širši okolici Škofje Loke, z dodatkom ingverja in začinjena s kameljim lojem. Kot vidite, v to potvorbo kislega zelja ne bo stopila elegantna pujskova nogica, zato za okus ne odgovarjam. Kot priloga bo namesto restanega krompirja – restana banana, po možnosti s Kočevskega, sladica pa bo podobna prekmurski gibanici, le da bo iz tapiokine moke, palminega olja, z nadevom iz mletih arašidov, dateljnov in manga, z možnimi sledmi skute iz kameljega mleka.

Slovence pred tem kulinaričnim genocidom lahko rešita le dve stvari. Da nas znanstveniki iz Consultative Group on International Agricultural Research nategujejo, tako kot tisti, ki so trdili, da je paradižnik karcinogen in da ima špinača več železa od žebljev, ali pa da ljubi Slovenci nemudoma prav vsi nehamo svinjati okolje in ozračje s toplogrednimi plini: vsi na kolo, z drvmi ne bomo kurili, termoelektrarne bomo podrli in tudi vse tovarne z dimniki. Meni namreč brez restanega krompirja in svinjske pečenke živeti ni.