Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, ene od krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki šteje okoli 1300 članov, že drugič ni dobil vabila na sejo Komisije za odnose Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi poslanec SDS, Franc Pukšič. Ko se je to zgodilo prvič, je organizacija posredovala in naknadno prejela vabilo, tokrat so za sejo izvedeli prepozno.
"Svinjarije" iz finančnega poročila
Samo Bevk, poslanec Socialnih demokratov, je zato včeraj na seji komisije predlagal sklep, da se v bodoče na seje vabi tudi Skupnost koroških Slovencev in Slovenk. Toda, ker so poslanci vladajoče koalicije glasovali proti, je bil sklep zavrnjen. To pomeni, da predsednik komisije Franc Pukšič tudi v prihodnje ni zavezan k temu, da na seje komisije vabi tudi tretjo krovno organizacijo slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem.
Pukšič je svoje ravnanje utemeljil z informacijami, ki jih bo komisija zaradi zaupnosti obravnavala na zaprti seji. Kakšne so te informacije in kaj je v njih, poslanci ne vedo, je povedal Mirko Brulc, poslanec SD, jih je pa Pukšič na seji napovedal kot "svinjarije" iz finančnega poročila. Predsednik komisije na naše vprašanje, zakaj na seje komisije ne vabi Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk ni dal odgovora, je pa povedal, da bodo na eni od prihodnjih sej, ki bo zaprta za javnost, obravnavali poročilo o porabi sredstev za slovensko skupnost »prav pri gospodu Sadovniku«. Na vprašanje, od kdaj je to poročilo in zakaj z njim ni nikdar soočil predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, Pukšič ni hotel odgovoriti.
Z očitki ga zasipa že 10 let
Bernard Sadovnik očitke sicer pozna in pravi, da ga Pukšič z njimi zasipa že dobrih 10 let, vendar pa mu nikdar ni pokazal dokumenta, iz katerega naj bi izvirali očitki. Kolikor ve, mu Pukšič očita neko obračunano kilometrino in neko predplačilo iz časa, ko je bil še funkcionar pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Sadovnik trdi, da če bi bilo res karkoli narobe, bi ga Narodni svet koroških Slovencev tedaj zagotovo tožil. Hkrati Sadovnik očita, da je od Pukšiča nepošteno, da ga z dokumenti ne sooči, saj tako niti ne more preveriti njihove verodostojnosti ali pa se zagovarjati pred očitanim. Ravnanje Pukšiča Sadovnika preseneča še toliko bolj, ker pravi, da ima očitno dovolj zaupanja predsednika vlade Janeza Janše, ki ga je tako kot predstavnike ostalih krovnih organizacij slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem povabil v Svet vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu. Kot član Komisije za slovensko narodno skupnost pri Uradu zveznega kanclerja na Dunaju pa očitno Sadovnik uživa tudi dovolj zaupanja avstrijskega predsednika vlade.
To se ni dogajalo niti v bivši Jugoslaviji
Sadovnik glasovanje o tem, ali sme v bodoče prisostvovati sejam komisije občuti kot ponižanje in Sloveniji očita dvoličnost. Po eni strani ves čas zahteva enoten nastop koroških Slovencev, po drugi strani pa jih sama deli na naše in vaše. To, pravi Sadovnik, se ni dogajalo niti v bivši Jugoslaviji. Proti Pukšičevemu "samovoljnemu" ravnanju na podlagi osebnih zamer so v komisiji protestirali poslanci SD in Pozitivne Slovenije, Mirko Brulc je dejal, da Slovencev v zamejstvu ne smemo deliti na naše in njihove, Samo Bevk pa je v izjavi za javnost zapisal,da odločitev komisije predstavlja velik madež tako za Državni zbor kot delovanje komisije.
Potovanja v tujino ena bistvenih nalog komisije
Člani komisije so se na današnji seji strinjali, da so potovanja delegacij v tujino ena bistvenih nalog komisije, ki skrbi za povezovanje in pospeševanje stikov z rojaki zunaj meja Slovenije. Zavzeli so se tudi za čimprejšnje spremembe pravilnika o mednarodni dejavnosti.
Spremembe so sicer že pripravljene, in sicer jih je na eni od sej obravnaval parlamentarni odbor za zunanjo politiko (OZP). Kot je pojasnil član komisije Jožef Horvat (NSi), ki je tudi predsednik OZP, gredo spremembe v smeri, da se politika do sosednjih držav odpre. Kakšna bo končna oblika pravilnika o mednarodni dejavnosti pa je stvar kolegija predsednika DZ, je še dejal Horvat.
Pukšič: Stroški bi lahko bili bistveno nižji od navedenih
Vprašanje potovanj v tujino je sprožil za jeseni načrtovani obisk tričlanske delegacije komisije pod vodstvom njenega predsednika Franca Pukšiča (SLS) v Južni Ameriki. Delegacija naj bi odpotovala v Argentino, Čile, Brazilijo in Urugvaj. Po prvotnih načrtih naj bi potovanje stalo okoli 25.000 evrov, Pukšič pa je danes ponovil, da bi lahko bili ti stroški po njegovih podatkih bistveno nižji od te številke, okrog 9000 evrov ali celo manj, če bi potovali iz Benetk.
"Naše delo je povezovanje in pospeševanje stikov z rojaki zunaj meja," je poudaril Pukšič in pojasnil, da je vloga komisije, da z obiski ustvari pozitivno vzdušje in tudi pripravi podlago za gospodarsko sodelovanje. Omenil je tudi pismo Zedinjene Slovenije iz Argentine, ki so jo po njegovih besedah začudile navedbe o turizmu in prikrita mržnja do Slovencev zunaj meja.
Sodelujoči v razpravi so se strinjali s Pukšičem, da potovanja delegacij v tujino predstavljajo enega bistvenih elementov komisije. Med njimi je bil tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, ki je ocenil, da je treba s Slovenci zunaj meja gojiti tudi neposredne stike, zato bi morala ta komisija zaradi svoje narave imeti drugačen položaj znotraj DZ glede službenih poti.
"Če ta komisija nima možnosti stika s Slovenci po svetu, potem ni smisla, da sploh obstaja,"
Potovanja delegacij komisije so podprli tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, ki so sodelovali na seji. "Če ta komisija nima možnosti stika s Slovenci po svetu, potem ni smisla, da sploh obstaja," je bil oster Rudi Pavšič iz krovne organizacije slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ).
Več članov komisije pa je bilo kritičnih do Pukšičevih izjav za medije v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko, v katerih je bil predsednik komisije po njihovem mnenju večkrat žaljiv do drugih članov DZ in je s tem vrgel slabo luč na institucijo. Člani komisije so bili kritični tudi do ravnanja predsednika DZ Gregorja Viranta, ki ga sicer ni bilo na današnji seji komisije.
Mirko Brulc (SD) pa je predlagal, da bi denar, ki ni bil porabljen za obisk v Južni Ameriki, namenili za učiteljici za Slovence v Porabju ali za reševanje Primorskega dnevnika, časnika slovenske manjšine v Italiji. Göncz se z njim ni strinjal in je menil, da taka preusmeritev sredstev ne bi rešila problema Primorskega dnevnika, temveč bi morali to vprašanje reševati sistemsko.
