Lahko bi rekel, da ponuja dva obraza. Po eni plati smo lahko zadovoljni s tem, kar imamo. Pretekli teden je bilo zelo dobro na naravnem snegu, a je skopnel. Zdaj je bolj improvizacija. V ponedeljek nas je rešila sodra, da smo lahko tekli na ledu. V zadnjih dnevih so nam naredili dovolj snega za kilometer smučine. Strelišče je urejeno. Malo spremljam po spletu, kaj ima konkurenca drugod. Vidim, da to tukaj ni to. No, ta teden bomo že »zborbali«, potem je vremenska napoved slaba. S tem, kako naprej, se ne ukvarjam, za to so zadolženi drugi. Sam se osredotočam na to, da sem v slabši smučini še bolj zbran pri tehniki teka, pri stabilnosti, kar je potem ob prehodu v idealno smučino lahko prednost. Sicer tečem lahkotno, prehod z rolk mi ni delal težav. Vem tudi, da v slabši smučini ne gre pretiravati v teku na vso moč. Če primerjam s preteklimi sezonami v tem obdobju, sem zadovoljen z opravljenim. Sem bolje pripravljen, tudi bolj svež, bolj sproščen. Še posebno sem zadovoljen, da je streljanje na višjem nivoju.
Tej šibki točki ste verjetno posvetili posebno pozornost, saj ste eden od biatloncev, ki težje uskladi hiter tek in odlično streljanje?Lahko rečem, da drugače pristopam k streljanju. V preteklosti se mi je dogajalo, da sem na teku nabil tako visok laktat, da na strelišču enostavno nisem vedel, kaj moram storiti v tistem delčku sekunde. Bilo je, kot bi bil v nekem drugem svetu. Mislil sem, da moram vse narediti v teku. Na ta način sem plačeval visok davek. Mislim, da mi zdaj že ostaja v podzavesti, da je bolje teči 10 sekund počasneje in zadeti vse. To se trudim avtomatizirati, da ni treba razmišljati.
Torej ste našli pravo filozofijo biatlona? In tudi nekaj takega, kot je nekoč dejal kolesar Andrej Hauptman, da je pri 180 udarcih srčnega utripa na minuto težko biti pameten?To se mi je kar velikokrat dogajalo. Ko me je trener v cilju vprašal, kaj sem delal na strelišču ob kakšnih napakah, se kar nisem mogel spomniti podrobnosti. Zdaj sem spoznal, če pridem tako utrujen na strelišče, da ne vem, kaj delam, je potem vse lahko »brez zveze«. Sicer se to sliši malce čudno, toda ta črta, ki še omogoča optimalno streljanje pri hudem naporu, je tanka.
V tem pripravljalnem obdobju vas nismo videli niti na eni zunajbiatlonski prireditvi. Ni vas bilo na Triatlonu jeklenih, na teku na Grintovec, na kolesarskem Maratonu Alpe?Ja, to ni bilo namerno. Več stvari sem imel v mislih, pa se je vse nekako izrodilo. Saj veste, da sem prvi za take stvari. Vedno je prišlo kaj vmes. Tako v času Grintovca, kolesarskega vzpona na Mangart, v času Vršiča. Sem pa izkoristil dneve za nekaj drugih stvari, šel v hribe, letel s padalom.
