Ljubljana.

Če se je bilo oktobra na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu mogoče seznaniti s 7300 razstavljalci iz več kot stotih držav in prelistati okoli 400.000 knjig (na svetu jih sicer vsako leto izide več milijonov), prihodnji teden v knjigarno Konzorcij prihaja malce manj kot 8000 tujih naslovov. Nekateri bodo prisopihali z velikega sejemskega brata, drugi bodo na ogled po izboru izkušenih knjigarjev, ki dobro poznajo potrebe in zanimanja kupcev. Tradicionalna prodajna razstava bo med 12. in 17. novembrom ponudila najboljše iz svetovne knjižne produkcije s področij naravoslovja, tehničnih ved, družboslovja, humanistike ter umetnosti in arhitekture, dopolnjeno s pregledom v zadnjem letu nagrajenega leposlovja. Letos bo potekala že 26. po vrsti, sicer pa tretjič v osrednji ljubljanski knjigarni, ki jo sicer zapolnjuje več kot 90.000 knjig.

Dve polici Žižka, prosim

Na njej bodo predstavili tudi prevode del slovenskih avtorjev, ki so jih izdale tuje in domače založbe (med njimi so dela Borisa Pahorja, Draga Jančarja in Lojzeta Kovačiča), ter dela slovenskih avtorjev, izvirno napisana v katerem od tujih jezikov. Pod žaromete bodo letos postavili slovenskega filozofa svetovnega slovesa Slavoja Žižka, enega najbolj ustvarjalnih avtorjev, ki po izkustvu rednih bralcev piše hitreje, kot ga ti lahko berejo. Pripravljajo pregled njegovih aktualnih in izbor nekoliko starejših del v angleščini in slovenščini. Teh ne manjka, saj je Žižek do zdaj izdal več kot 100 knjig v kar 20 jezikih in že zdaj v knjigarni zavzema dve polici. Med njegovimi zadnjimi izdajami bo mogoče kupiti 1000 strani dolgo Less Than Nothing: Hegel and the Shadow of Dialectical Materialism in desetkrat krajšo The Year of Dreaming Dangerously (obe sta izšli letos pri založbi Verso Books).

Izpostavljene bodo tudi knjige, ki so prejele katero od prestižnih literarnih nagrad. Med njimi je na prvem mestu letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo, kitajski pisatelj Mo Yan, ki ga bodo predstavili z dvema angleškima prevodoma, Pow! in Change. Poleg angleških, nemških in francoskih lavreatov bodo predstavili še dobitnike in nominirance prestižnih nagrad iz italijanskega in španskega govornega področja, med njimi dvakratno dobitnico bookerja Hilary Mantel.

Dežela v gosteh bo letos Francija. Izbrali so jo, ker želijo v poplavi knjig v angleškem jeziku bralcem približati francosko kulturo in jezik. Pri izboru sodelujejo s francoskim inštitutom Charles Nodier, ki bo v Ljubljani gostil francoskega avtorja, sicer učitelja filozofije Thierryja Hesseja. Njegova dela za zdaj še niso prevedena v slovenščino. Predstavili bodo tudi knjige, ki so v Sloveniji izšle s podporo programa Valentin Vodnik, namenjenega prevodom francoskih sodobnih del.

Z roko v roki s kupci

Razstava Frankfurt po Frankfurtu je nastala leta 1987, torej še v časih, ko je bilo v teh krajih precej bolj zagonetno dobiti kakovostno tujo literaturo; takrat je zato predstavljala nekakšno okno v svet. Ledino je zaorala takratna vodja knjigarne Konzorcij Andreja Mlinar. »Razstava je od takrat rasla. Postajala je vse boljša, ko smo vse bolj spoznavali naše kupce in ponudbo oblikovali z roko v roki z njimi,« je za Dnevnik povedala Metka Zver iz Mladinske knjige Trgovine.

Knjigarji sicer vse leto sodelujejo tako s tujimi založniki kot z domačimi kupci. Glavne stranke prihajajo iz vrst strokovnih knjižnic, z inštitutov in univerz, kupujejo tudi podjetja in zvedavi posamezniki. Po besedah Zverove na razstavi ponujajo naslove, ki bi sicer izostali iz knjigarniške ponudbe, saj so preveč specifični ali preprosto predragi. Tudi sicer delež tujih naslovov pri nas vztrajno raste in trenutno v knjigarnah Mladinske knjige predstavlja 14 odstotkov vseh prodanih del, je povedala direktorica Mladinske knjige Trgovine Iva Premerl. V knjigarni Konzorcij je delež še višji, saj prodajo 34 odstotkov tujih knjig: v lanskem letu so jih tako prodali 62.000. Skoraj dve desetini teh je pot med bralce našlo s pomočjo sejma Frankfurt po Frankfurtu.