Zdravje in vitalnost sta v času, ko poklicno aktivni posameznik vse večji del dneva preživi na delovnem mestu, tesno povezana oziroma odvisna od razmer in pogojev v delovnem okolju. Žal pa si pristojni, ki si prizadevajo za podaljšanje delovne dobe in poklicno delo do višje starosti, z neugodnimi delovnimi pogoji pogosto ne belijo glave.

Raje kot da bi poskrbeli za izboljšanje razmer, si zatiskajo oči pred dejstvom, da delovno okolje igra pomembno vlogo pri ohranjanju oziroma slabšanju zdravstvenega stanja zaposlenih. Podatki zdravstvenih statistik pričajo, da postajajo poškodbe, nesreče in nezgode, okužbe, reakcije preobčutljivosti – alergije, resna akutna in kronična obolenja, ki so posledica neugodnega vpliva delovnega in življenjskega okolja na sodobnega človeka, vse pogostejši, kompleksnejši in nevarnejši.

Povezava medicine in ekologije

V preteklih stoletjih smo med zdravju nevarne snovi uvrščali predvsem strupene kemikalije, njihove hlape, prah in paro, pa tudi preostale trdne delce ter ionizirajoče in neionizirajoče sevanje. Danes pa vemo, da človeka na delovnem mestu ogrožajo številni, na prvi pogled pogosto tudi neškodljivi dejavniki. Mednje po ugotovitvah sodobne medicine, ki se z ekologijo povezuje v ekomedicinske programe varovanja zdravja, sodijo zlasti naslednji dejavniki.

Elektrosmog, ki ga povzročajo aparati, priključeni na električno omrežje.

Prezračevalne in klimatske naprave. Človeku so neprijazne ne le zaradi neprestanega pihanja, ki povzroča vnetna in prehladna obolenja, marveč tudi zato, ker nenehno mešajo zrak in tako bolezenske klice – bakterije, viruse in glivice – pa tudi prah, kemikalije in preostale škodljive sestavine iz prvotnega vira prenašajo in širijo po vseh prostorih ter tako povečajo možnost prenosa okužb in pojava alergijskih težav.

Neustrezna razsvetljava.

Neprimerno prezračevanje, ki vpliva na slabo počutje in razpoloženje, padec koncentracije in delovne storilnosti, delovno neučinkovitost, nevrovegetativne motnje, oslabelost imunskega sistema, infekcije, alergije, psihosomatske motnje ipd.

Neustrezno ogrevanje.

Neustrezna zaščitna sredstva. Škodljivim vplivom na delovnem mestu se je mogoče učinkovito izogniti z natančnim in rutinskim upoštevanjem pravil in priporočil s področja varnosti pri delu.

Neustrezna lega, povezava in ureditev delovnih prostorov.

Neprimerna notranja oprema; delovne mize, stoli, omare, lestve in druge površine, namenjene delu, sprostitvi in počitku.

Neustrezna prehrana na delovnem mestu oziroma med delovnim časom. Človek v službi prebije vsaj tretjino dneva, zato predstavlja primerno izbrana, pripravljena, servirana in zaužita prehrana pomemben element varovanja zdravja, počutja in delovne učinkovitosti.

Neprimerne higiensko-sanitarne razmere.

Neustrezne varnostne razmere, ki povzročajo občutek ogroženosti (požar, poplava, kraja...).

Zanemarjanje priložnosti in možnosti, ki nam jih ponuja razvoj znanosti in tehnike.

Omalovaževanje in zanemarjanje skrbi za varovanje okolja, malomarno ravnanje z odpadki in škodljivimi/nevarnimi snovmi, neupoštevanje priporočil strokovnjakov, opuščanje rednih zdravstvenih pregledov, omalovaževanje sodelovanja s specialistom medicine dela in varnostnim inženirjem, strokovnjakom za okolje – mikro- in makroekologom, ter splošno neustrezna skrb za lastno zdravje in okolje.

Škodljiva psihosocialna klima; neprimerni medčloveški odnosi (mobing – šikaniranje) na vseh nivojih.

Nevarnosti na poti v službo

Strokovnjaki in poznavalci ugotavljajo, da se škodljivost okolja ne začne šele na delovnem mestu. Človek se s številnimi tveganji in nevarnostmi za zdravje in počutje sreča, že preden pride v službo – doma, ko v naglici zvrne vase skodelico kave ali celo na tešče pokadi cigareto, ko v dvigalu razmišlja o stresu, ki ga čaka na jutranjem sestanku, na poti v službo, ko se vsak dan znova zastruplja z žveplovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in dioksidom ter ozonom v izpušnih plinih, s škodljivimi aerosoli in delci prahu v megli, s kislinami in bazami v zraku, s kislim dežjem, ki danes vsebuje tudi določeno koncentracijo pesticidov, fungicidov, insekticidov, herbicidov, antibiotikov, hormonov. Obenem ga spremlja nenehna nevarnost nezgod in nesreč v prometu, športu in rekreaciji, hobijih in pri vsakdanjih opravilih.

Prepričanje, da so pri delu ogroženi predvsem delavci v premogovnikih, težki industriji (jeklarstvo, steklarstvo, železarstvo), jedrskih centralah (reaktorji), kemijskih obratih (strupi in nevarne kemikalije), tekstilni industriji (psihofizične obremenitve) in v dejavnostih, povezanih s sevanjem, ter v okoljih, ki prihajajo v stik z zdravju škodljivimi snovmi in so izpostavljeni škodljivim vplivom med celotnim delovnim procesom, je nestrokovno in zastarelo. Nasprotno, rezultati najnovejših raziskav pričajo, da je na videz zdravo in človeku prijazno delovno okolje pogosto bolj onesnaženo, obremenjujoče neugodno in zdravju nevarno od klasičnih »bolnih« delovnih mest.man

Zdravje na delovnem mestu