Kot poudarja, so stroški tudi takšnih intervencij veliki, običajno pa jih krije občina, ki pa tudi nima vreče brez dna. »Prostovoljna gasilska društva vse bolj životarimo. Gasilska zveza predpisuje vedno nove standarde, opremo in izobraževanja, da sploh lahko delamo, a tudi vse to stane. Tudi ta denar običajno prispevajo občine,« opozarja Špiler in se priduša, »povejte mi, če je kdo kje v teh dneh videl kakšne tabornike ali skavte na terenu, ki naj bi jim država prerazporedila denar od nas, gasilcev. Se pravi, nam so vzeli, da so dali njim. Edini heroji na terenu smo bili mi, gasilci in vojaki, na nas so se obračali tudi ljudje.« Kot še pravi Špiler, jim pohvale politikov sicer godijo, a bolje bi bilo, če bi jim ti pomagali konkretno, morda vsaj z denarjem za malico, ki so si jo brez dvoma zaslužili.
Da so res edino gasilci, tako poklicni kot prostovoljni, tisti, ki so bili v minulih dneh vidni in nepogrešljivi, meni tudi poveljnik celjskih poklicnih gasilcev Janko Požežnik. Slednji o sklicu sestanka sindikata poklicnih gasilcev z vlado ni seznanjen, meni pa, da sklicevati sestanek na temo nižanja plač in zmanjševanja števila zaposlenih v času, ko so bili vsi na nogah zaradi odpravljanja posledic obsežne naravne nesreče, vsekakor ni bila modra poteza. »Povejte mi, kdo drug bi reševal ljudi in njihovo premoženje, če ne mi, gasilci,« se sprašuje tudi Požežnik.
Jezo pa komaj kroti tudi predsednik Sindikata poklicnih gasilcev Aleksander Ogrizek. »Na bruhanje mi gre, ko poslušam naše politike, ko govorijo o nižanju plač in zmanjševanju števila zaposlenih, naši ljudje pa so se tri dni borili z vodo,« je dejal Ogrizek. Plače poklicnih gasilcev so po njegovem mnenju že tako prenizke, znašajo pa od 580 do 660 evrov, kolikor dobi nekdo z vsemi dodatki vred. V Sloveniji je sicer nekaj tisoč prostovoljnih in kar okoli 800 poklicnih gasilcev, od tega jih je 500 združenih v sindikatu.mm
