Argument vodstva mariborske občine, da je pogodba o javnem zasebnem partnerstvu z Iskro Sistemi poslovna skrivnost in jo je zato treba skrivati pred javnostjo, pravno ne pije vode. Urad informacijske pooblaščenke je odločil, da bo morala mariborska občina Dnevniku izročiti večino dokumentacije, ki smo jo zahtevali že pred petimi meseci.

Izgovarjajo se na poslovno skrivnost

Direktorici mestne uprave Milici Simonič Steiner smo 5. julija poslali zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri smo zahtevali vpogled v ponudbo družbe Iskra Sistemi, ki jo je predala v okviru občinskega javnega naročila. Terjali smo tudi pogodbo med Mestno občino Maribor in izbranim ljubljanskim podjetjem.

Simonič-Steinerjeva nam je šele konec avgusta poslala sklep, da je občina Dnevnikovo zahtevo zavrnila v celoti. »S strani Iskre Sistemov je pogodba označena kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, kar predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja,« je zapisala.

Dnevnik se je pritožil na urad informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. V postopku, ki ga je vodila njena namestnica Kristina Kotnik Šumah, so svoje interese skušali zaščititi tudi Iskra Sistemi, ki so na podlagi sporne pogodbe upravičeni do vrtoglavih 92 odstotkov vseh prihodkov, ki jih bo v prihodnjih desetih letih »ustvaril« bataljon 46 naprav za merjenje prekoračitev hitrosti v mariborskem cestnem prometu. Če se bo zakonodaja kdaj ustrezno spremenila, bodo ti »lačni franci« – kot jih Mariborčani imenujejo – smeli služiti denar še s 40 napravami za nadzor vožnje v križišče pri rdeči luči, ki morajo biti do nadaljnjega izklopljene.

Iskra Sistemi so v pritožbenem postopku priskočili na pomoč občini in so razkritju zahtevanih informacij nasprotovali z argumentom, da bi jim nastala poslovna škoda, če bi se javnost podrobneje seznanila z vsebino projekta.

Javni interes prevladal nad zasebnim

V uradu informacijske pooblaščenke so morali tehtati med javnim interesom za razkritje pogodbe in interesom podjetja, da ohrani svoje poslovne skrivnosti. Presodili so, da prevlada javni interes. Razkriti bo treba informacije o pogodbeno dogovorjenih obveznostih Iskre Sistemov in mariborske občine, v zvezi z delovanjem razvpitega prekrškovnega sistema in o njegovem vzdrževanju ter upravljanju. V 12 strani dolgi odločbi je natančno določeno, katere podatke bo morala občina predati Dnevniku. V uradu so obenem delno pritrdili Iskri Sistemom, zato bo tisti del dokumentacije, ki se nanaša na njihove tehnološke rešitve, ostal skrit javnosti.

»Vprašanje, kakšne odgovornosti je občina prevzela v okviru javno-zasebnega partnerstva oziroma kakšne pristojnosti je prenesla na Iskro Sisteme na tako pomembnem področju, kot je urejanje in varnost cestnega prometa, nikoli ne more biti zunaj javnega interesa,« je prepričana Kotnik-Šumahova. »Ne gre spregledati, da so se v javnosti pojavile tudi različne informacije o tem, katere naloge v zvezi z nadzorom prometa je občina prenesla na zasebnega partnerja, in bojazni glede tega, kakšne posledice bo imela uvedba novega sistema za prometne kršitelje.«

Občina in Iskra Sistemi imajo zdaj pravico sprožiti upravni spor zoper odločitev. Takšna poteza bi bila zelo nenavadna, če upoštevamo javno napoved župana Franca Kanglerja, da bo še ta teden vso dokumentacijo predstavil javnosti. Resda pa je, da do današnjega dne svoje obljube ni držal.