V študijo, ki so jo izvajali med letoma 1996 in 2001, so vključili 1,3 milijona žensk, starih od 50 do 65 let. Izpolnile so vprašalnik o življenjem slogu, zdravstvenih in socialnih dejavnikih. Nacionalni zdravstveni inštitut (NHS), kjer zbirajo podatke o umrljivosti, je sporočal raziskovalcem, ali je katera od sodelujočih žensk umrla in vzrok smrti. Ženske so spremljali v povprečju 12 let, v tem času jih je umrlo 66.000.
Na začetku študije je kadilo 20 odstotkov žensk, 28 odstotkov je bilo nekdanjih kadilk, 52 odstotkov pa jih ni nikoli kadilo. Izkazalo se je, da je bilo med tistimi, ki so umrle v naslednjih devetih letih, skoraj trikrat več kadilk kot nekadilk, čeprav so nekatere med raziskavo prenehale kaditi in so tako zmanjšale tveganje prezgodnje smrti.
Raziskovalci so tudi ugotovili, da je pri kadilkah, ki so bile stare več kot 50 let, dve tretjini smrti povzročilo kajenje, saj so kadilke nasprotno od nekadilk obolevale za rakom pljuč, kronično pljučno boleznijo, obolenji srca in kapjo, te bolezni pa so povezane s kajenjem. Tveganje smrti se strmo poveča s številom pokajenih cigaret, čeprav se je celo pri kadilkah, ki so na dan pokadile od eno do devet cigaret, delež umrljivosti v primerjavi z nekadilkami podvojil.
Osnovna ugotovitev študije, katere rezultate so objavili v medicinski reviji Lancet, je, da so zdravstvena tveganja kajenja in koristi, kadar kadilec neha kaditi, večji, kot so ugotavljali v predhodnih študijah. Če kadilec neha kaditi pred 30. letom starosti, se izogne 97 odstotkom tveganja prezgodnje smrti, in čeprav posameznik, ki je prenehal kaditi pred 40. letom starosti, škodo, ki jo povzroči kajenje, čuti še desetletja potem, so škodljivi dejavniki pri ljudeh, ki pri tej starosti ne nehajo kaditi, desetkrat večji. Soavtor študije prof. Richard Peto z Univerze v Oxfordu je povedal, da velja tako za ženske kot moške, da če nehajo kaditi, preden pridejo v srednja leta, v povprečju pridobijo deset let življenja. lo
