Če bodo obveljale Dursove zahteve po vračanju denarja, bodo lahko bolnišnice že decembra ob zajeten del sredstev za zdravljenje bolnikov, na katerega so računale. Pri zdravstveni blagajni denarja sicer ne želijo vračati na lepe oči, a ga bodo očitno morali, in to že v nekaj dneh. »To je nedopustno početje, ki lahko resno ogrozi zdravstveno varstvo in s tem varnost bolnikov. Ne zavedajo se, kaj se lahko zgodi,« je bil razburjen generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin. Predstavniki Dursa včeraj dopoldne niso nasprotovali pobudi, da bi domnevno napačno razporejanje med blagajnami preverilo še računsko sodišče, je povedal, a jih je popoldne neprijetno presenetila elektronska pošta z zahtevo po vračilu denarja do 9. novembra.
To pomeni, da si bodo morali sredstva za plače v zdravstvu, ki so 10. novembra, izposoditi v državni zakladnici. Prav tako ni jasno, kje bo blagajna dobila denar za dve od treh decembrskih akontacij, ki jih prejmejo bolnišnice in zdravstveni domovi. Če bodo obveljala Dursova stališča, se bo odvzem 37,6 milijona evrov prenesel tudi v načrt zdravstvene blagajne za prihodnje leto, denarja za normalno delovanje zdravstva pa ne bo. Tako bo potrebna nova interventna zakonodaja, meni Fakin, preostale bodo le še slabe možnosti varčevanja: krčenje pravic, krčenje programa zdravljenja ali pa rezanje plač v zdravstvu.
Na ZZZS ne zanikajo pomislekov, da bi lahko bila naglica, s katero od njih terjajo vračilo denarja, morda povezana s težavami državnega proračuna oziroma pomanjkanjem denarja za plače javnih uslužbencev. Sprašujejo se tudi, ali se niso v davčni upravi v kakšnem drugem segmentu morda zmotili tudi v njihovo škodo, kako naprej, pa bo jutri razpravljal upravni odbor ZZZS.
Precej verjetno je, da bo imelo zadnjo besedo računsko sodišče. Predsednik Igor Šoltes je močno kritičen do zmede pri razporejanju denarja in zahtev po vračanju milijonov iz socialnih blagajn v proračun tik pred koncem leta. »To je lahko zelo skrb zbujajoče in se v 21. stoletju ne bi smelo zgoditi. Ni vseeno, v kateri blagajni je denar, četudi gre pri vseh za javne finance. Stalno opozarjamo na nujnost preglednosti javnih financ in popolnosti posameznih proračunov. Informacijski sistem bi moral pojave, kot je tokratni, onemogočati. Žal včasih prenova informacijskega sistema prinese celo več problemov, kot jih je bilo pred tem. To je velika rana državne uprave,« je poudaril. Šoltes je pristavil, da ne izključujejo revizije Dursovega informacijskega sistema. Predrevizijo so že opravili, a izsledki za zdaj niso znani.
Podobno kot za zdravstvo bi lahko bilo vračanje denarja hud zalogaj tudi za občine. Če bodo morale vrniti od 0,1 do 0,3 odstotka proračuna, bi to pomenilo od 2 pa do 6 milijonov evrov. Posamezne povprečno velike občine bi tako vračale od nekaj tisoč do nekaj deset tisoč evrov. Radovljiški bi to denimo odneslo od 16.000 do 48.000 evrov, pri večjih občinah z večjimi proračuni pa so številke lahko že astronomske. Proračun Mestne občina Ljubljana je skoraj 300 milijonov evrov, že desetinka odstotka vračila bi pomenila skoraj 300.000 evrov, kar bi se, sploh ob koncu leta, ko so občinske blagajne prazne, zares hudo poznalo.
Nejevera občin
Dejstvo je, da občine niti o morebitni napaki niti o možnem vračanju denarja niso bile obveščene. Državni denar vanje sicer priteka tedensko, tako da bi bilo verjetno najbolj logično, da država enostavno do konca leta pripre pipico. »Sicer res ne gre za tako velik denar, a ob koncu leta bi se tak primanjkljaj pri prihodkih zelo poznal,« je ocenila vodja kabineta radovljiškega župana Manca Šetina Miklič.
Tudi v Združenju slovenskih občin o kakšni napaki pri izračunu ali celo vračanju denarja ne vedo ničesar. »Po naših izračunih je država občinam letos dala za 130 milijonov evrov premalo, saj niso bili dosledni pri upoštevanju metodologije izračuna povprečnine. Ena od slovenskih občin državo tako že toži za odškodnino. Ne predstavljam si, da bi zdaj država ugotovila, da so nam dali celo preveč,« je dejala generalna sekretarka združenja Polona Drofenik. Sekretarka sorodne organizacije, Skupnosti slovenskih občin, Jasmina Vidmar je dejala le, da bi se lahko pogovarjali kvečjemu o »kompenzaciji«, se pravi, da bi država, če je morda res dala preveč, občinam ta denar pustila, ker jih je po njihovem tako in tako že prikrajšala pri izračunu povprečnine.
Durs se opravičuje
V luči težav z novim informacijskim sistemom so v Dursu že odpravili avtomatične pobote, ki so zakuhali napačno razporejanje denarja med blagajnami. Te pobote, pri katerih se preplačilo pri eni vrsti davka oziroma prispevka poravna z dolgom pri drugem davku oziroma prispevku, bodo opravljali le še na izrecno željo zavezancev.
Tomaž Perše, ki je vodenje Dursa prevzel sredi septembra letos in je luknjast informacijski sistem dobil kot dediščino svoje predhodnice Mojce Šircelj, se je včeraj vsem davčnim zavezancem opravičil za težave. »Zavedamo se, da zavezanci niso vedno krivi za neusklajenost, zato jih prosimo za potrpežljivost,« je bil odkrit Perše. Vodja njegove službe Peter Grum je priznal, da tudi pri manjših zavezancih prihaja do nekaterih težav. »Če menijo, da stanje na knjigovodskih karticah ni ustrezno, naj se oglasijo v pristojnem davčnem uradu,« je dejal in opozoril, da Durs zaradi tega davčne dolžnike pred izvršbo pozove še z opominom.
»Nevzgojna« kazen
Potratna stabilizacija informacijskega sistema, ki je zahtevala veliko dodatnega dela, ni bila opravljena na škodo Dursa, ampak je stroške nosil IBM kot izvajalec, je poudaril Grum, ki je tudi novi vodja projekta prenove. »Kar zadeva odgovornost, lahko povem, da sta bila razrešena tako vodja projekta kot vodja službe za informacijsko tehnologijo,« je dejal Perše. Preverjajo tudi morebitno krivdo izvajalca, proti kateremu bi v skrajnem primeru uveljavljali celo odškodninsko odgovornost oziroma unovčili bančno garancijo. »Vseeno bo to težko ugotoviti,« je dodal Grum.
Toda, kot smo poročali včeraj, zdaj že nekdanja vodja projekta prenove informacijskega sistema Ada Klemenak ni nosila nobene odgovornost za težave, ki so zamajali zdravstveno blagajno. Klemenakova, ki je bila desna roka Šircljeve in je odstopila v začetku septembra, je bila namreč z novembrom imenovana na položaj direktorice posebnega davčnega urada. Tam bo med drugim odgovorna za nadzor nad bankami, zavarovalnicami in gospodarskimi družbami, katerih prihodki presegajo 50 milijonov evrov. Bedela naj bi nad kar slabo tretjino vseh javnofinančnih prihodkov.
