Ljudje za vse uporabljajo isto vrečko

Kot pojasnjujeta, so raziskovalci ugotovili, da se na vrečkah za večkratno uporabo nabirajo koliformne bakterije. Williams je s skupino kolegov te bakterije našel v več kot polovici pregledanih nakupovalnih vrečk za večkratno uporabo. Čeprav ljudje vsakodnevno prihajajo v stik z umazanijo, je E.coli v nakupovalnih vrečkah še posebej problematična, ker prihaja v stik s hrano in po njej v človeka. Tveganje za okužbo je še večje, ker so raziskovalci z Williamsom na čelu ugotovili, da ljudje tako za meso kot za sadje in zelenjavo uporabljajo iste vrečke. Še bolj sporna je praksa shranjevanja vrečk v avtomobilu, saj se tam bakterije razmnožujejo še hitreje. Ob tem pa je večina, 97 odstotkov anketiranih, dejala, da vrečk za ponovno uporabo nikoli ne perejo.

»Mislim, da so najine ugotovitve precej trdne,« je za Dnevnik povedal profesor Klick, ko se je pred dnevi na povabilo ekonomske fakultete zadrževal v Ljubljani. »Natančno sva se osredotočila na čas spremembe in po najinih najboljših močeh preverila, ali se je v San Franciscu v tem času spreminjalo še kaj drugega, kar bi lahko vplivalo na rezultate. Vendar se drugi predpisi niso spreminjali, glede na poročanje časopisov pa se ni dogajalo tudi nič takega, kar bi lahko povzročilo večje obolevanje ljudi zaradi E.coli.«

Kot dodatno varovalko sta preverila še, kaj se je dogajalo v okoliških krajih, kjer uporabe plastičnih nakupovalnih vrečk niso prepovedali. Tam nista opazila nobenih sprememb. »Da bi bilo kaj drugega krivo za povišano stopnjo obolenj, bi se moralo zgoditi samo v San Franciscu in točno leta 2007,« je opozoril Klick in dodal, da so še dve leti po uveljavitvi prepovedi spremljali podatke bolnišnic in ti so tudi po dveh letih še vedno kazali enako povišano stopnjo bakterijskih okužb v San Franciscu. Poleg tega sta raziskovalca preverila bolnišnično statistiko še nekaterih drugih kalifornijskih mest, ki so za San Franciscom uvedla prepoved prodaje plastičnih vrečk. Tudi v vseh teh mestih sta zaznala porast okužb z E.coli.

Premalokrat uporabljene vrečke

Vlade po svetu so začele prepovedovati uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk ali omejevati njihovo porabo z visokimi dajatvami nanje, da bi zmanjšale količine odpadkov in zaščitile morske živali. V San Franciscu so prepoved utemeljili s podatkom, da vsako leto zaradi zapletanja v plastične vrečke umre več kot sto tisoč morskih živali, za izdelavo plastičnih vrečk, ki jih v enem letu porabijo Američani, pa je potrebnih 12 milijonov sodčkov nafte. Letni stroški odstranjevanja plastičnih vrečk, ki so pristale v smeteh, so bili ocenjeni na današnjih 7,8 milijona evrov. Klick in Wright pa sta tudi izračunala, da prispevek San Francisca k poginu živali znaša približno 66.700 evrov na leto.

Vsota teh dveh vrednosti še zdaleč ne doseže 26,7 milijona evrov, kolikor bi morala po njunih izračunih znašati letna vrednost pozitivnih vplivov na okolje, da bi bila prepoved uporabe plastičnih vrečk ekonomsko smiselna. Kot sta namreč ugotovila, samo dodatna izguba življenj zaradi okužb z E.coli vsako leto pomeni za dobrih 34 milijonov evrov škode, pri čemer niso všteti niti stroški bolnišnične obravnave teh ljudi niti stroški, ki jih imajo bolnišnice zaradi povečanega števila okuženih bolnikov, ki iščejo njihovo pomoč. »Ocena vrednosti človeškega življenja je približna, cena živalskega življenja pa je morda še bolj približna. Toda naš rezultat kaže, da tudi trikratno povečanje cene živalskega življenja ne bi odtehtalo cene zdravstvenih stroškov, ki jih imajo ljudje zaradi okužb z E.coli,« Klick utemeljuje, zakaj je prepoved uporabe plastičnih vrečk morda nespametna.

Na ugovor, da obstaja zelo preprosta rešitev, namreč pranje vrečk za ponovno uporabo, pa odgovarja: »Britanska vlada je nedavno izvedla raziskavo o uporabi vrečk iz blaga. Ugotovili so, da bi jih bilo treba uporabiti približno 130-krat, da bi nevtralizirali stroške energije in drugih virov, ki so potrebni za njihovo izdelavo. Izkazalo se je, da ljudje takšne vrečke uporabljajo kakšno leto dni in jih potem zavržejo, torej le polovico oziroma tretjino časa, kot bi morali. Če k temu dodate še pranje vrečke, kar pomeni še več energije in dodatno obremenjevanje okolja s pralnim praškom, pa tudi, da se bo vrečka zaradi tega prej uničila, te vrečke verjetno stroškovno niso upravičene.«

Glede na vire, ki so potrebni za njeno izdelavo, je namreč vrečka iz blaga po njegovih besedah najbolj potratna in obremenjujoča za okolje. Na drugi strani je za izdelavo plastične nakupovalne vrečke potrebno zelo malo virov, zato so tudi tako poceni. Če plastično vrečo uporabimo najmanj štirikrat, je tudi bolj prijazna okolju kot papirnata in biološko razgradljiva nakupovalna vrečka, je za Dnevnik že pojasnjeval profesor dr. Gregor Radonjič z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete.

O omejitvi plastičnih vrečk razmišljajo v Evropski uniji, o tem pa občasno razpravljalo tudi v Sloveniji. »Gre za sklepanje kompromisov. Prepoved plastičnih vrečk lahko zmanjša količino odpadkov in izboljša življenjsko okolje ter ohrani življenja živali, vprašanje pa je, ali je to vredno tega, da več ljudi zboli in umre. Odgovor bo odvisen od politikov, volilcev, regulatorjev, s kolegom pa sva kot ekonomista v debati želela izpostaviti strošek, ki se ga doslej ni omenjalo, in ga ovrednotiti,« na vprašanje, kako sam gleda na uporabo plastičnih vrečk, odgovarja Klick. Kot je še povedal, že dobiva prve klice ameriških politikov in novinarjev, čeprav bo članek z ugotovitvami predvidoma objavljen šele prihodnji mesec.