Živali ostale v vodi
Nepripravljeni so bili zato tudi Krajnčevi v Gaberkah, sicer vajeni poplav reke Velunje. Samo uro zatem, ko so jih gasilci rešili iz hiše s traktorjem, je odneslo njivo s cesto vred, Velunja pa si je tik mimo hiše utrla povsem novo, nekaj metrov široko pot. »Naraščati je začela okoli 9. ure dopoldan, v dobre pol ure pa je že bilo zalito vse. Potem ko smo slišali sireno, smo začeli spravljati na varno avtomobile, že po nekaj minutah pa so prišli še gasilci, češ da nas morajo spraviti na varno. Vedeli so, da imam moža, ki je prizadet od kapi in sam ne bi mogel nikamor. In le uro po tem, ko so nas s traktorjem prepeljali na drugo stran podivjane Velunje, je utrgalo cesto, voda pa je kar drla,« se je včeraj v solzah spominjala prizorov ponedeljkove ujme Marija Krajnc. »Ne gre mi v račun, da je voda tako hitro naraščala. Strašno pa mi je bilo pri srcu tudi zato, ker so v hlevu ostali ujeti prašiči in kokoši, psa pa je še pravočasno rešil vnuk, ko je prišel iz službe. Živali so tako nekaj časa stale v vodi, mi pa nismo mogli do njih niti toliko, da bi jih vsaj nahranili,« se z žalostjo spominja Krajnčeva. Njen zet Boštjan Štruc, ki se je usodnega dne komaj prebil iz Ljubljane, pa je zmajeval z glavo: »Prvič sem tukaj priča poplavi. Tu, kjer sta bili še včeraj njiva in cesta, je danes reka. Zelo zelo počasi se bomo navadili na vse to in to sanirali.«
Pustil avto, reševal svojo kožo
Da je voda prehitela prav vse, so pripovedovali tudi prebivalci naselja v Florjanu, kjer ni ostala suha niti ena sama hiša. »V 15 minutah je zalilo vse,« nam je v naselju, kjer so sosedje zelo složni in si pomagajo tako v dobrem kot slabem, povedal Rudi Vrčkovnik starejši. »Ampak tokrat ni bilo komu kaj pomagati, vse se je odvijalo prehitro,« je dejal medtem, ko je kazal razdejanje, ki ga je povzročila voda.
Marsikdo je rešil zgolj svojo kožo. Eden takšnih je bil tudi Anton Čas. »Bil sem na kavici v Topolšici, prav nič ni kazalo, da bi se nam približevala kakšna ujma, ko pa sem sedel v avto, sem naenkrat na pokrov motorja dobil velik pljusk vode. Začelo me je sukati, volana skoraj nisem mogel več obvladati, saj je voda po cesti kar drla, zato sem zbral vso moč, da sem se rešil, avto zapeljal nekoliko v hrib na suho in se naprej odpravil peš,« nam je pripovedoval Čas. Potarnal je, da je obveščanje zatajilo, problem pa je bil tudi, da so bili v trenutku blokirani vsi telefoni in tako komunikacija sploh ni bila več mogoča.
Protipoplavna pregrada razočarala
Veliko hujše trenutke pa so preživljali tudi Komprejevi v Skornem pri Šoštanju, kjer so bili prepričani, da so se z lani zgrajeno protipoplavno pregrado, tako so jim vsaj zagotavljali na Arsu, rešili stoletnih voda. Reka Paka je prav tako začela naraščati že v jutranjih urah, že malo po deveti je k njim tekla najprej s ceste, zatem pa je strahovito porasla Paka v svoji strugi. »Mama je bila panična, zato sem prosila moža, naj gre domov, prepričana, da je mamo strah brez razloga. Ko pa je mož prišel domov, praktično ni mogel nič več rešiti,« nam je pripovedovala Milojka Komprej. »Strokovnjakom smo povsem zaupali, da bomo s pregrado rešeni pred poplavami, zato se je tudi sin, ki trenutno živi v Kopru, odločil, da si tu uredi novo življenje. Zdaj pa tole,« je še dejala Komprejeva, sicer hvaležna številnim vojakom, ki so jim poleg gasilcev in sosedov priskočili na pomoč. »Pravkar smo za zimo kupili drva, odneslo nam je vse, vključno z ozimnico. Zalilo nam je tudi peči, zato nas močno skrbi, kako se bomo to zimo sploh greli,« je še dodala Komprejeva, ki se usodnega dne ni mogla vrniti domov vse do večera. A je pridala: »Živi pa smo, lahko bi bilo še huje, na srečo imamo tudi v stanovanju suho, ker je stanovanjski del hiše močno dvignjen.«
»Leta 2009 nam je v Lukovici sesulo celotno pobočje in odziv države je bil takrat izjemen. Pomoč smo dobili v 14 dneh in srčno upam, da bo tudi tokrat vsaj približno tako,« upa župan občine Šoštanj Darko Menih. V šoštanjski občini so sicer našteli okoli 70 plazov, pet družin so morali iz hiš, ki jih ogroža plaz, tudi evakuirati.
S traktorjem v deročo vodo
Podobno razdejanje je vodna ujma pustila v Zgornji Savinjski dolini, zlasti v Mozirju, Nazarjah, Rečici ob Savinji ter Ljubnem, kjer je bilo zalitih nekaj sto objektov, trpela pa je tudi infrastruktura. »Največji problem je v Dolu - Suhi, kjer smo zaradi plazu morali izseliti eno družino, ki pa je zatočišče našla pri sorodnikih,« je dejal rečiški župan Vincenc Jeraj. Sicer pa so župani zgornjesavinjskih občin v skupni izjavi izrazili skrb zaradi velike škode, ki so jo tudi tokrat za seboj pustili podivjana Savinja in njeni pritoki. »Opozorila občin in občanov ter vse urgence za reševanje vsaj najnujnejših lokacij vedno naletijo na gluha ušesa vse od vsaj za nekatere pozabljenih poplav v letu 1990,« opozarjajo.
Voda pa ni prizanesla niti gasilcem. Ti so bili v Nazarjah, kjer imajo svoj dom že 30 let, poplavljeni že četrtič. Le streljaj je oddaljen kulturni dom, ki so ga včeraj čistili vojaki iz ljubljanske vojašnice. A razdejanje se s časom uredi, Nikolaja Viharja, regijskega poveljnika savinjsko-šaleške regije bolj skrbi nepremišljenost ljudi, ki so v trenutkih, ko narava kaže svojo moč, preveč lahkomiselni. »Naši gasilci so v Šmartnem ob Dreti reševali možakarja, ki se je po otroke v vrtec odpravil s traktorjem, s seboj pa vzel še nosečo ženo in sosedo. Ko so jih gasilci hoteli ustaviti, češ da se čez vodo s traktorjem ne bo dalo, jih ni ubogal, temveč je kar zapeljal v deročo vodo. Tok pa je bil tako močan, da je traktor nagnilo in je potonil do kabine. Gasilcem ni preostalo drugega, kot da so dva majhna otroka, obe ženski in nato še moškega na suho potegnili z vrvjo,« nam je pripovedoval Vihar.
Drava, Mislinja, Meža in Suhadolnica so pravo razdejanje za seboj pustile tudi na Koroškem, a tudi tam človeška življenja na srečo niso bila ogrožena. Popravljenih je bilo okoli 300 hiš, pod vodo so ostala tudi številna podjetja, ponekod so ljudje ostali brez ogrevanja, pitne vode, pa tudi elektrike. Strokovnjaki so zato ljudi pozvali, naj vodo prekuhavajo, predvsem pa naj vso hrano in živila, ki so bila poplavljena, zavržejo, da ne bi prišlo do okužb ali še huje – epidemij.
