Za avgustovsko krčenje obsega posojil nebančnemu sektorju gre sicer največ zahval domačim bankam, saj so banke v večinski tuji lasti povečale kredite nebančnemu sektorju za 27 milijonov evrov in tako prekinile štirimesečno zaporedno negativno posojilno aktivnost. Podobna je bila tudi struktura posojanja podjetjem, katerim so domače banke odobrile za 109 milijonov evrov manj, tiste v tuji lasti pa za 35 milijonov evrov več posojil. Neto zmanjšanje kreditiranja nefinančnih družb je bilo avgusta nižje od letošnjega mesečnega povprečja, manj intenzivno pa se je skrčilo tudi kreditiranje gospodinjstev, in sicer le za 0,2 milijona evrov.
Ob podatku, da je stopnja presežnega povpraševanja po posojilih (odstotek neodobrenih posojil) v prvi polovici letošnjega leta nekoliko narasla, in znaša 31 odstotkov, je tako moč zaključiti, da so banke še vedno zelo previdne pri odobravanju posojil. Tako je sicer že vse od leta 2010. A čeprav je pri iskanju krivca za upad kreditiranja najlažje pokazati s prstom na stran ponudbe (na banke), pa so v Banki Slovenije z anketo ugotovili, da je na drugi strani vse šibkejše tudi povpraševanje po kreditih. To se je v letu 2011 skrčilo za 27 odstotkov, v prvi polovici leta 2012 pa še za dodatnih 15 odstotkov, kar je po oceni centralne banke odraz upada gospodarske rasti ter procesa zniževanja zadolženosti podjetij. V skladu s to informacijo tako ne čudi, da je najbolj neugodno gibanje povpraševanja prisotno zlasti na področju posojil za naložbe. Na drugi strani pa medtem še vedno narašča povpraševanje po restrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačil.
Podobne težave vodijo v plačilno nedisciplino, zaradi katere morajo banke oblikovati oslabitve in rezervacije. Stroški slednjih so tako letos do konca avgusta znašali že 647 milijonov evrov oziroma 60 odstotkov bruto dohodka bank. Ob 10,6-odstotnem znižanju neto obrestnih prihodkov so bili pomemben razlog za bančno izgubo, ki je pred davki do konca avgusta znašala 51,5 milijona evrov.
