Lani je bilo v Sloveniji diagnosticiranih 55 novih primerov okužb z virusom hiv. To je več kot v katerem koli letu doslej, 20 več kot v letu poprej in 34 več kot pred 10 leti. Letos so do sredine oktobra odkrili 36 novih primerov, a se bo številka do konca še povečala in bo se zagotovo približala lanski vrednosti, je na današnjem posvetu z naslovom Nagel porast novih diagnoz okužbe s hiv med MSM v Ljubljani - v iskanju skupnega odgovora!, napovedala Irena Klavs z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

Po besedah Janeza Tomažiča z infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo bili v 80. letih bili »v boju z aidsom nemočni, nemočni pa smo tudi sedaj«. »Vse vemo o virusu, imamo učinkovita zdravila, poznamo načine preventive, vendar pa se epidemija povečuje tako v nerazvitem kot tudi v razvitem svetu, pa tudi pri nas,« je dejal. Anonimno testiranje z vzorcem sline na mestu, kjer se zbirajo MSM, je pokazalo, da se je delež okuženih MSM med vsemi testiranimi lani povzpel na 7,6 odstotka, s čimer je po besedah Klavsove besedah epidemija hiva med MSM prerasla v koncentrirano.

Analni spolni odnos je eden glavnih vzrokov prenosa virusa hiv

Velika verjetnost prenosa virusa hiv je predvsem pri receptivnem analnem spolnem odnosu, je pojasnil Tomažič. Če bi bila verjetnost prenosa enaka kot pri vaginalnem spolnem odnosu, bi se v petih letih okužilo za več kot 80 odstotkov manj ljudi iz te skupine.

Pomembni pri širjenju epidemije pa so po njegovih besedah predvsem moški, ki menjajo receptivno in insertivno vlogo pri analnih spolnih odnosih. Če bi prakticirali samo en način spolnega odnosa, bi se namreč v petih letih število okužb med MSM zmanjšalo za med 19 do 55 odstotkov.

Veliko vlogo pri širjenju epidemije hiva so po njegovih besedah igrajo tudi priložnostni spolni odnosi in promiskuiteta. »Če bi imeli moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, stalne partnerje, bi se za med 29 do 51 odstotkov zmanjšala okužba s hiv,« je dejal.

Klavsova in Tomažič vidita rešitev za zajezitev epidemije v povečanju aktivnosti za promocijo zdrave spolnosti med MSM ter v vzpodbujanju testiranja za zgodnjo postavitev diagnoze.

Lani je bilo sicer pri nas opravljenih 1,9 testa za okužbo s hiv na 100 prebivalcev, kar je sicer v primerjavi z drugimi državami razmeroma malo. Ob tem Klavsova opozarja, da »ni pomembno, koliko ljudi se sploh testira, ampak kdo se testira«. Po besedah Tomažiča bi več morali narediti tudi za to, da se homoseksualcem omogoči testiranje na mestih izven bolnišnic, torej tam, kjer se MSM zbirajo. V državi je namreč samo eno takšno mesto - v Ljubljani, je pojasnil.

Uporaba kondomov še vedno najboljši način preprečitve prenosa

Sicer pa je uporaba kondoma najzanesljivejši način preprečevanja širjenja okužbe. Klavsova je pri tem kot zaskrbljujoče izpostavila dejstvo, da v zadnjih letih izrazito rastejo nove okužbe s sifilisom med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in so znano okuženi s hiv. Skrbijo pa jo tudi rezultati raziskave, ki kažejo, da v zadnjih letih nekoliko narašča delež MSM, ki pri analnih spolnih odnosih nikoli ne uporabljajo kondoma.

Sicer pa po besedah Tomažiča med preprečevanje širjenja s hiv spada tudi protiretrovirusno zdravljenje že okuženih s hiv, saj se tako zminimalizira možnost prenosa okužbe, ker število virusnih celic v krvi izjemno upade.

Za osebe, katerih partnerji so okuženi s hiv, obstajajo tudi zdravila, ki relativno dobro preprečujejo okužbo, a ta niso dostopna po vseh državah, saj je takšna terapija izredno draga. Pri heteroseksualnih parih se je tako za 96 odstotkov zmanjšal prenos na osebo, ki v tem odnosu ni bila okužena. Z ustreznimi zdravili, ki se jemljejo en mesec, pa se lahko prepreči okužba s hivom tudi pri tistih, ki so bili izpostavljenosti okužbi.