Da so letošnje predsedniške volitve ločnica med starim in novim, so med iskanjem svojega predsedniškega kandidata minulo pomlad ugotavljali tudi volilni strategi stare dobre stranke. Ta jedro svojih volilcev namreč še vedno zajema med konservativno belo populacijo. To nazadnjaško in ideološko stališče republikanske stranke in izzivalca Mitta Romneyja je na začetku kampanje Baracku Obami precej olajšalo nalogo.

Dodatna vrednost predsednikove zmage pred štirimi leti ter letošnje volilne strategije je volilna koalicija, v kateri igrajo močno vlogo ameriške manjšine, pa naj gre za etnične skupine – afriške Američane, Latinske Američane ali Azijce – ali pa k istospolnim porokam nagnjene volilce. Zelo verjetno je, da bi bila razlika med Obamo in Romneyjem danes veliko večja, če ne bi republikanski kandidat v zadnjem mesecu močno spremenil svojih stališč in se začel razglašati za zmernega politika. Po nekaterih napovedih ima Romney zdaj med neopredeljenimi in neodvisnimi volilci celo prednost pred Obamo. Toda kljub temu predsednik še vedno vodi v vseh nihajočih državah. In ker bo tudi tokrat o novem predsedniku odločila peščica volilcev v nihajočih državah – ti bodo jeziček na tehtnici elektorskih glasov pomaknili v smer enega ali drugega kanditata – ima Barack Obama danes precej dobre možnosti, da bo potrjen kot 45. predsednik Združenih držav Amerike, če seveda volilne napovedi držijo.

Romneyjev poker

Pred današnjim glasovanjem tako nacionalne kot ankete v nihajočih državah predsedniku pripisujejo majhno, a vztrajno prednost. In čeprav iz izkušenj vemo, da so napake anket zelo pogoste, je logično trditi, da vse, od prve do zadnje ankete, ne morejo biti napačne. To pa pomeni, da ima Barack Obama v zapleteni igri za pridobitev 270 elektorskih glasov, ki so potrebni za zmago, danes veliko več možnosti kot njegov izzivalec Romney.

V času, ko to poročamo, tekmeca še nista končala volilnih nastopov. Romney je svoj zadnji nastop prihranil za državo New Hampshire, ki bo zmagovalcu prinesla zgolj 4 elektorske glasove. Obama pa je hripav zadnjič nastopil v Iowi, ki mu je pred 4 leti odprla pot v Belo hišo. Pred tem sta tekmeca v zadnjih dneh po nekajkrat nastopila v Ohiu, Floridi, Virginiji, Iowi in Wisconsinu. Ne veliko presenečenje je Romney v nedeljo svoje nastope končal v Pensilvaniji, ki naj bi že bila v Obamovem objemu. Predsednikov volilni štab trdi, da gre za Romneyjevo pokersko potezo. Toda v primeru, da so izračuni Obamovega štaba napačni, bi zmaga v Pensilvaniji Romneyju na široko odprla vrata v Belo hišo.

Utrujena tekmeca sta v zadnjih dneh pred velikimi množicami ponavljala njune volilne mantre. Romney je bobnal o svojih menedžerskih izkušnjah in se posmehoval predsednikovim gospodarskim neuspehom. »Želite, da bodo tudi naslednja štiri leta takšna, kot so bila zadnja štiri, ali pa hočete dejansko spremembo? Predsednik Obama je napovedoval spremembe, a jih ni znal uresničiti,« je ponavljal Romney.

»Pomemben del vaše odločitve temelji na zaupanju. Po štirih letih mojega predsednikovanja me poznate. Veste, da mislim tisto, kar rečem, ter da rečem tisto, kar mislim,« se je ponavljal Obama, ki je volilce prosil za glas in možnost, da nadaljuje delo, ki še ni dokončano.

Na Floridi posredovalo sodišče

Oba tekmeca sta bila izčrpana. Toda kljub negotovosti izida volitev in določeni napetosti pričakovanja, je od dolgotrajne predvolilne kampanje utrujena vsa Amerika. Tudi volilna štaba obeh tekmecev sta včeraj za hip prekinila delo. V času glasovanja je vse odvisno od armad prostovoljcev na terenu. Ti spodbujajo in, če je treba, tudi fizično pomagajo volilcem, da se zglasijo na voliščih. Kampanji obeh tekmecev ocenjujeta, da bo zmaga odvisna predvsem od udeležbe. Do včeraj je zaradi tega predčasno že volilo 30 milijonov Američanov. Predčasno glasovanje je popularno predvsem med demokrati, zato ga republikanci, tam kjer so na oblasti, skušajo ovirati. V Floridi je na primer do včeraj volilo več kot 4 milijone ljudi, demokratska stranka pa je tam prijavila svojo prvo volilno tožbo. Zaradi velike množice pred volišči je demokratska stranka od sodišča zahtevala, da lokalne oblasti prisili, da podaljšajo čas glasovanja. V nekaterih okrožjih je sodnik ugodil njihovi zahtevi.

Podobnih zapletov med glasovanjem bo danes veliko. Letošnje volilne napovedi in izkušnje iz leta 2000, ko je zaradi tesnega rezultata prišlo do ponovnega preštevanja glasov, je tokrat na volišča privabilo številne pravnike in odvetnike. Ti bodo v imenu ene ali druge stranke nadzorovali pravilnost postopka glasovanja ter po potrebi nemudoma prijavili nepravilnosti. To bi lahko zavleklo današnji postopek glasovanja in preštevanja glasov. Seveda si takšnega zaključka dolge volilne sezone ne želi nihče. Večina Američanov upa, da se bo jutri za njih ponovno začelo normalno življenje.