Banke pred novimi ovirami
V poslovnem sistemu Aktiva Holdings, ki se je konec lanskega leta preimenoval v China Grace, so v začetku letošnjega leta namreč postavili številne ovire, s katerimi so bankam onemogočili sodno izterjavo CG Investa. Nizozemska lastnica (SEI Holding) in sestrska družba CG Investa (Avant Holding) sta namreč v začetku leta vrnili vseh 170 milijonov evrov, ki jima jih je v zadnjih šestih letih posodil CG Invest. Toda ta je namesto denarja dobil nazaj le tako imenovane ekonomske pravice za njune dolgoročne naložbe. S tem so banke izgubile tudi možnost, da bi CG Investu zarubile dana posojila in poplačilo dolgov zahtevale neposredno od nizozemskih holdingov.
Skrivnost investiranega premoženja CG Investa
Tudi če bi zdaj katera od bank zahtevala stečaj CG Investa, si večjega poplačila posojil ne more obetati. Čeprav ima CG Invest ekonomske pravice do teh naložb, jih namreč ne more niti upravljati niti jih ne more samovoljno prodati. Upravljalske pravice so namreč ostale v tujini, CG Invest pa ima le pravico do morebitnih dividend. Koliko dividend in kupnin bo prišlo v Slovenijo, bodo odločali v hongkonški družbi China Grace International Investments (krovni družbi skupine China Grace), kjer bi se lahko odločili celo, da dividend ne bodo več delili.
Lastnici finančnih naložb, za katere ima CG Invest ekonomsko pravico, sta nizozemski fundaciji SEI Assets in Avant Assets. Ti sta v zadnjih letih dejansko investirali denar CG Investa, ki sta ga dobili prek verižnih posojilnih poslov. Ali sta fundaciji sredstva investirali neposredno v naložbe ali prek posebej za to ustanovljenih projektnih podjetij, ni mogoče izvedeti. Edine znane naložbe obeh nizozemskih fundacij so 40-odstotni delež ljubljanskega holdinga Tu-Fin (nastal je z razdelitvijo Tehnouniona na dva dela), 12-odstotni delež CG Investa, slab odstotek delnic Istrabenza in 15 odstotkov mariborske družbe za razvoj in inovacije TMK Lab. Vrednost teh naložb se ocenjuje na manj kot pet milijonov evrov, medtem ko je v letnem poročilu CG Investa navedeno, da knjigovodska vrednost naložb nizozemskih fundacij znaša okoli 170 milijonov evrov. Kje je torej končalo preostalih 165 milijonov evrov in kakšna je sploh poštena vrednost teh naložb oziroma ekonomskih upravičenj, za zdaj ostaja nepojasnjeno.
V začetku maja, se pravi tri mesece po zamenjavi posojil z ekonomskimi upravičenji, poštene vrednosti finančnih naložb revizorjem KPMG ni znal pojasniti niti izvršni direktor CG Investa Zaki Ishag. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Ishag skupaj z Jordanom Erženom konec lanskega leta prevzel vse vzvode upravljanja v poslovnem sistemu China Grace, ki je na vrhuncu svojih moči imel med 500 in 800 milijoni evrov premoženja. Sledi za lastniki tega premoženja se sicer končajo v hongkonški poslovni stavbi Bank of America, kjer domuje China Grace International Investments. Privatizacijski mogotec Darko Horvat je že leta 2009 pretrgal vse poslovne in lastniške vezi z Aktivo in lastništvo v celoti prepustil angleškemu poslovnežu in nepremičninskemu trgovcu Jacobu Schimmelu, Doronu Latzerju, odvetniku, ki domuje v Haifi in New Yorku, gibraltarski družbi Grundle Holdings, vplivni libanonski bankirski družini Lawi in družini Kadoorie, eni najpremožnejših hongkonških družin.
Nadzor nad desetinami milijonov evrov, ki so jih posodile CG Investu, so slovenske banke začele izgubljati že leta 2006. Tedaj je namreč CG Invest čedalje večje zneske začel nakazovati v tujino, vendar to tedaj bank ni motilo in to vse do lani, ko se je izkazalo, da CG Invest posojil ob njihovi zapadlosti ne bo mogel vrniti. CG Invest po podatkih iz letnega poročila slovenskim bankam dolguje še okoli 96 milijonov evrov, vendar Zaki Ishag priznava le slabo polovico teh posojil. »Družba CG Invest in njene povezane družbe so pod pritiskom nekaterih bank sklenile dogovor o nakupu deležev, banke pa so jim za ta nakup dodelile posojila, in sicer z dogovorom, da bodo same ali prek drugih družb te deleže odkupile nazaj, s kupnino pa bodo povrnjena tudi dana posojila,« zatrjuje Ishag. S tem pa se očitno ne strinjajo bankirji, ki so že začeli izterjavo posojil in ki so že pred meseci dosegli tudi blokado transakcijskih računov CG Investa.
Po nam dosegljivih podatkih je doslej zavarovanja uspelo unovčiti le Factor banki. Ta je pred dnevi CG Investu zasegla slabih devet odstotkov delnic Palome, postala pa je tudi edina lastnica družbe Vitiva, ki se ukvarja s proizvodnjo zeliščnih ekstraktov in ki je bila do nedavna v lasti ene od nizozemskih fundacij iz sistema China Grace. »Odnosov s komitenti v skladu z dobro bančno prakso ne komentiramo,« je bil kratek predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja, ko smo želeli preveriti informacije o unovčenju zavarovanja ene od tujih sestrskih podjetij slovenskega CG Investa. »Povem lahko le, da namerava Factor banka delnice Vitive še v tem letu odprodati,« je še povedal Dragonja. Izterjavo posojil je pred meseci že začela tudi NLB, vendar je sodišče njen poskus sodne izterjave pred kratkim ustavilo.
