Denar za družino zbrali na dobrodelnem koncertu

Pretresljiva življenjska zgodba družine iz Dramelj je segla v srce tudi celjskim gimnazijcem. Ko so izvedeli, da bodo Gilčvertovi s pomočjo dobrih ljudi poskušali zgraditi novo hiško, v kateri bodo lahko dostojno živeli, so se takoj odločili, da jim bodo pomagali po svojih močeh. Na dobrodelnem koncertu so zanje zbrali 4000 evrov gotovine in za nameček še tisoč evrov v materialu, ki bo pri gradnji hiše prišel še kako prav.

»Bili smo presrečni, ker smo jim lahko vsaj nekoliko omilili finančne težave. Prepričani smo, da je denar šel v prave roke,« je zadovoljno dejal Matic Gajšek, dijak četrtega letnika Gimnazije Celje – Center in predsednik njene dijaške skupnosti. Gimnazijec ne skriva, da ga je stiska, v kateri se je znašla družina, močno pretresla. »Ko sem jih obiskal, so me prevevali različni občutki. Po eni strani sem videl hudo revščino, bedo in boj za golo preživetje, po drugi strani pa žar optimizma v nedolžnih otroških očeh. Neverjetno, kako pridna sta otroka, čeprav imata tako težko življenje. Jernej ima v šoli pri matematiki same petice. Pri srcu me je stisnilo, kako navdušeno je pripovedoval, da je že bil v Kopru, in kako zelo se veseli, da bo tudi naslednje leto s šolo lahko spet odšel na morje.«

Zbrali že več kot 30.000 evrov

Dijaki Gimnazije Celje – Center že sedem let dokazujejo, da jim ni vseeno za stiske neznanih ljudi in da so kljub mladosti sposobni združiti moči in pomagati v dobrodelnosti. V tem času so z dobrodelnimi koncerti zbrali že več kot 30.000 evrov. Z donacijami so pomagali žrtvam naravnih nesreč, socialno ogroženim otrokom iz Osnovne šole Glazija, deklici Miji, ki je oslepela čez noč, desetletni Emi, ki ima Alportov sindrom, in Barbari, ki jo je prometna nesreča prikovala na invalidski voziček. Tudi na letošnjem dobrodelnem koncertu je sodeloval Interakt klub, v katerem so povezani dijaki vseh treh celjskih gimnazij.

»Pri vrstnikih želimo vzbuditi čut do sočloveka. Dober občutek je, če lahko nekomu pomagaš. Mene osebno takšna dejanja notranje izpopolnjujejo,« je povedal Matic Gajšek, presenečen, da je v časih, ko toliko ljudi komaj preživi, tako težko najti stik z njimi. »Veliko je ljudi, ki potrebujejo pomoč, zelo malo pa je takih, ki so se pripravljeni izpostaviti. Čeprav jim je hudo in nimajo za osnovne življenjske potrebščine, jim je nerodno sprejeti pomoč. Tudi Gilčvertovi so bili sprva nekoliko prestrašeni in zadržani, ko so izvedeli, koliko denarja smo zbrali zanje, pa neizmerno hvaležni in to je bila za nas največja nagrada.«