Za večino političnih sistemov in civilnih javnosti, ki so frustrirane zaradi zlorabe strankarske demokracije, so običajno dobrodošla osvežitev, saj prinašajo v zakrneli politični vsakdan povsem sveže ideje političnega delovanja. Sredi oktobra so Piratsko stranko ustanovili tudi v Sloveniji, trenutno imajo okoli 400 članov, za predsednika so izvolili 34-letnega Roka Deželaka, ki je prepričan, da koncept piratskih strank zagotavlja veliko boljšo vključenost civilne družbe v politični proces.

»Z njim želimo vzpostaviti večjo transparentnost delovanja ne samo političnih strank, temveč tudi na drugih ravneh. Hkrati pa se nam zdi izjemno pomembno vprašanje varovanja zasebnosti, vprašanje, koliko zasebnosti se bomo odpovedali na račun čedalje večjega nadzora in domnevne varnosti.«

Bi se opredelili kot povsem običajna politična stranka?

Ne, seveda ne. Že naši principi delovanja so drugačni kot pri drugih strankah. Temeljijo namreč na principu roja, na tem, da lahko vse članstvo aktivno sodeluje pri oblikovanju politike stranke in njenih stališč.

Kaj hočete doseči pirati v Sloveniji?

Za začetek se želimo čim prej registrirati in kasneje doseči parlamentarni prag, torej vstopiti v parlament. Naša zaveza je, da leta 2014 s svojimi kandidati nastopimo na evropskih parlamentarnih volitvah. To se nam zdi pomembno predvsem zato, ker se na ravni Evropske unije v evropskem parlamentu sprejemajo politične odločitve, ki so zavezujoče za vse članice, še posebej to velja pri vprašanjih zasebnosti. Ali pa recimo trgovinski sporazum ACTA. Pripravlja se namreč novi sporazum CETA, v katerem so prekopirani deli besedila ACTA, v Sloveniji pa se trenutno še ne ve, kaj bodo vlada in poslanci naredili glede zakona o elektronskih komunikacijah.

Se pirati čutite kot del globalnega gibanja, kot neki globalni odgovor na lobiranje in interese kapitala?

Piratske ideje pravzaprav ne poznajo meja, piratskih strank nimamo le v Evropi, temveč po vsem svetu, so v Afriki, Aziji, saj so vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, pravzaprav pomembna za vse države, za ves svet. Danes vsi ti lobiji delujejo na globalni ravni, tam se sprejemajo odločitve, na katere se je treba odzvati in jim postaviti protiutež. Piratske stranke tako nismo podrejene nikakršnemu mednarodnemu centru, smo pa v vsakodnevnem stiku s sestrskimi strankami in si izmenjujemo izkušnje, spoznavamo dobre in slabe prakse drugih strank.

Pravite, da danes polovica volilcev v Sloveniji sploh ne voli, 30 odstotkov pa jih voli manjše zlo. Teh 80 odstotkov bi radi nagovorili. Se vam ne zdi, da ste s tem, ko se osredotočate predvsem na splet, na varovanje zasebnosti in obljubljate transparentnost, preozki, da bi lahko nagovorili skoraj celotno volilno telo?

Danes so ljudje ne glede na to, koliko so stari in s čim se ukvarjajo, če so na spletu ali ne, soočeni z vprašanjem varovanja zasebnih podatkov. Ta vprašanja bodo, če jih ne bomo znali ustrezno urediti, prizadela vse. Pirati imamo strokovno skupnost, ki je več kot kompetentna za ta vprašanja, treba jo je izpostaviti in treba jo je vključiti v oblikovanje rešitev.

Po drugi strani zdaj uveljavljene politične stranke s svojim delovanjem večinoma prepričujejo prepričane, nikakor pa ne nagovarjajo večine, ki se ne strinja z njihovo politiko. Piratska stranka ponuja neko novo alternativo drugim političnim strankam. Zavezali smo se, da bomo najprej na ravni stranke vzpostavili sistem neposredne demokracije, zato da bo lahko vsak član soodločal in sooblikoval politiko te stranke. To je fundamentalna razlika med nami in klasičnimi političnimi strankami.

Pirati za to uporabljate tako imenovano fluidno demokracijo. Lahko povsem preprosto razložite, kaj je to, kako deluje?

Poznamo več različnih orodij, ki rešujejo različne probleme. Ko govorimo o fluidni oziroma tekoči demokraciji, sta najbolj razvita dva modela. Eden omogoča sodelovanje pri oblikovanju predlogov, drugi pa omogoča sodelovanje pri odločanju. Sistema se do določene mere dopolnjujeta, videli pa bomo, kako se bosta razvijala v prihodnje. Upam, da bo to postala enotna platforma, ki bo v prihodnosti omogočala oboje hkrati.

Če vas prav razumem, sta to dva računalniška programa…

… ki omogočata, da lahko vsak član v živo prek spleta sporoča ideje in predloge, se odziva na ideje in predloge drugih in potem ko pride do odločanja, v živo prek spleta odloča o posameznih predlogih.

V Nemčiji, kjer imajo pirati na mestni ravni že več kot 200 in na regionalni ravni 45 mandatov, se je ta fluidna demokracija pokazala kot ena največjih ovir za operabilnost stranke, za to, da bi se stranka lahko hitro odzivala na določene družbene pojave, hitro sprejela stališča in sploh lahko soustvarjala politiko. Se učite iz njihovih izkušenj?

Vsekakor želimo sistem preizkusiti tudi sami, sicer ne bomo izvedeli, ali pri nas deluje ali ne. Lahko da bo sistem dobro deloval na lokalni ravni z manjšimi skupinami in lahko da bomo imeli težave, ko bo šlo za večje skupine na državni ravni. Iz tujine poznamo nekaj dobrih praks, ki so delovale na lokalni ravni, na primer pri investicijah, pri urejanju okoljskih vprašanj in urejanju prostora.

Računam, da bomo našli neki zdravorazumski kompromis med sistemi. Kljub temu je za nas pri tem procesu nadvse pomembno, da dobimo dejansko informacijo o tem, kaj si člani mislijo o določenih stvareh. V drugih političnih strankah so to običajno zgolj besede, mnogokrat se z vrha stranke določi, kaj naj si člani o čem mislijo.

Ali trdite, da so v Sloveniji politične stranke vodene avtokratsko?

Rekel bi ene bolj, druge manj. So pa vse stranke vodene po sistemu piramide.

Toda piratom se včasih ravno pomanjkanje takšnega vodenja očita kot slabost. V Nemčiji pravijo, da stranka žre svoje lastne voditelje, ker jim ne zaupa dovolj in ne dovoli, da bi se izpostavili in stopili pred stranko. Ste tudi vi kdaj tarča spletnih napadov vašega članstva?

Tudi o meni osebno se je na spletu pojavilo že marsikaj. To moraš pač vzeti v zakup. Ko se izpostaviš, boš vedno podvržen odzivu javnosti tako ali drugače. Nekateri ljudje vedo, kako funkcionirajo stvari v Piratski stranki in kakšna ideja stoji za njo, drugi pač ne. Vedno se najdejo tudi tisti, ki samo izkoristijo neki tok in možnost, da svojo negativno energijo prenesejo na forume ali splet. In prav je tako, zakaj ne. To je pač narava interneta. Narava interneta je, da si ljudje prosto izmenjajo tudi žaljivke, če hočejo. Nimam težav s tem in mislim, da bi morale tudi druge javne osebnosti, politiki, kulturniki, športniki, na spletu pač razviti določeno stopnjo tolerance do tega.

Pirati se zavzemate za reformo avtorskega prava. Kaj hočete spremeniti?

Ko pirati danes govorimo o avtorskem pravu, to imenujemo monopol nad urejanjem avtorskih pravic. Zakaj? Podpiramo avtorje in si želimo, da bi dobili čim večji iztržek za svoje delo, toda avtorji večinoma niso več nosilci teh pravic, temveč so to založbe, ki služijo s temi pravicami. Treba je ločiti komercialno in nekomercialno rabo avtorskega dela in slednja ne sme biti kriminalizirana.

Ljudje smo si od nekdaj delili stvari in si jih bomo tudi v prihodnosti, ne glede na to, ali so to predmeti, avtorska dela, ideje, rešitve. Konkretno si v Piratski stranki želimo, da bi se časovno obdobje zaščite teh pravic skrajšalo. Danes je to izjemno dolga doba, 75 let, želijo jo celo podaljšati na 95 let. To pomeni, da več generacij ne sme uporabljati avtorskega dela, ne more ga poustvariti, spremeniti, narediti na novo, razviti, nadgraditi. S tem se na neki način omejuje tudi razvoj.

Že, toda to zagotavlja založbam prihodek. Kdo pa bo še kupil zgoščenko, če je glasba z nje na spletu brezplačna?

Zgoščenka je danes tako in tako že ekološki problem,

Dobro, a uporabniki neke skladbe ne bodo kupili na spletu, če jo lahko dobijo zastonj.

Vse raziskave kažejo, da so uporabniki spleta oziroma pirati tudi veliki potrošniki plačljivih digitalnih vsebin na spletu, tako da argument, da pirati splet dejansko samo izkoriščamo, ne drži. To je lažna podoba, ki jo industrija podpihuje z nekimi vsakoletnimi raziskavami sumljive verodostojnosti, saj je metodologijo povsem prilagodila svojim interesom.

Nič ni narobe s tem, da je treba določene vsebine, določene stvari na spletu, če so namenjene nadaljnji uporabi ali razvijanju novih stvari, plačati. Industrija ima pač tak poslovni model. Narobe je to, da industrija teh poslovnih modelov do danes ni prilagodila uporabnikom.

intervju