Janja Košuta Špegel iz Slovenskega društva za celiakijo opozarja, da je kupna moč bolnikov s celiakijo že sedaj zelo nizka, kar pa se ob nedavnih podražitvah hrane utegne še poslabšati.

Število prošenj za pomoč se povečuje

Število bolnikov s celiakijo, ki so pri društvu zaprosili za pomoč, se je od lanskega leta povečalo za 45 odstotkov odstotkov, navaja Robert Letnar iz društva. Tako imajo sedaj 102 socialno šibka člana. Tem članom društvo dvakrat letno pošilja pakete s posebno prehrano. V enem paketu tako dobijo okoli 10 kilogramov brezglutenskih izdelkov, v vrednosti 40 evrov z upoštevanimi popusti ponudnika.

A Letnar opozarja, da je društvo humanitarna organizacija, ki ni sposobno samo tega financirati. Tako so v celoti odvisni od donatorjev in Fundacije za financiranje invalidskih organizacij. Če se bo takšen trend potreb po pomoči nadaljeval, pa se Letnar boji, da že v prihodnjem letu ne bodo zmogli tega finančnega bremena.

Bolniki s celiakijo so do 18. leta starosti oz. še za čas študija upravičeni do dodatka za nego otroka s posebnimi potrebami, ki ga izplačuje center za socialno delo.

Drugje je za bolnike s celiakijo bolje poskrbljeno

"Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije trenutno ne prispeva k izboljšanju kvalitete življenja obolelim s celiakijo v obliki dodatka za prehrano, je pa otrokom do 18. leta starosti do sedaj vsako leto financiralo štirinajstdnevno rehabilitacijo na morju," navaja Letnar.

Teh ugodnosti pa nimajo starejši od 18 let, ki so zaposleni, brezposelni ali upokojenci, opozarja Letnar. Slovenija je tako po njegovih navedbah ena izmed redkih držav v Evropi, ki ignorira to starostno skupino bolnikov s celiakijo. Za te bolnike je v večini držav Evrope, tudi bivše Jugoslavije, bolje poskrbljeno kot v Sloveniji, je še navedel.

Ob podražitvah hrane, zadnja se je zgodila v septembru, se Košuta Špeglova boji, da bodo bolniki prisiljeni kupovati manj hrane, s tem bo padla kakovost prehranjevanja brez glutena. Najbolj črni scenarij te podražitve bo nedosegljiva brezglutenska hrana in opuščanje diete, kar bo imelo velike posledice na zdravje ljudi, je Košuta Špeglova povedala za STA.

Brez diete več možnosti za raka

Gluten namreč pri teh bolnikih povzroča poškodbo sluznice tankega črevesa, zaradi česar je presnova hrane v tem delu črevesja motena. Bolniki imajo prebavne motnje, pride do pomanjkanja vitaminov in drugih sestavin hrane ter padca odpornosti organizma.

Težave po prekinitvi diete lahko vodijo v dosti hujšo obliko bolezni, ki pa jo je težje pozdraviti. Rak prebavil, predvsem maligni limfom, je pogostejši pri bolnikih s celiakijo, ki ne izvajajo stroge brezglutenske diete.

Celiakija se sicer običajno razvije pri dojenčkih med šestim in 18. mesecem starosti, vedno nekaj tednov ali mesecev po tem, ko otrok začne uživati žitarice. Pri nastanku celiakije igrajo odločilno vlogo dedni faktorji. Pri 10 do 15 odstotkih vseh bratov in sester, staršev ali otrok bolnikov se lahko dokaže enaka sprememba sluznice tankega črevesa.

Tipični simptomi bolezni so pogoste driske, telesna teža stagnira ali celo pada, velik in napet trebuh, dolge, suhe okončine, bledica kože in vidnih sluznic, bruhanje, slabo razpoloženje, utrujenost, pomanjkanje apetita in zaostajanje v rasti.

Bolezen odkrivajo vse pogosteje

Pri starejših otrocih in odraslih ti simptomi niso tako izraziti. V ospredju so nespecifične trebušne bolečine, slabo počutje, nizka rast, deformacije zobovja, osteoporoza, nevrološke motnje, ginekološke motnje, zaprtje, slabokrvnost ...

V zadnjem času bolezen, ki poteka z atipičnimi simptomi, odkrivajo vse pogosteje. Prav tako pa je vedno več bolnikov, pri katerih bolezen poteka brez kakršnihkoli simptomov.