Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo, bo po sprejetju Uredbe o določitvi ureditvenega območja strateškega mejnega prehoda Karavanke obstajala realna možnost za prenos zemljišč z države na jeseniško občino. Uredba bo namreč določila, s katerimi nepremičninami bo mogoče razpolagati, jih prodati ali prenesti na lokalno skupnost. Uredba je v medresorskem usklajevanju in bo predvidoma sprejeta do konca leta.

Jeseniški župan Tomaž Tom Mencinger je v preteklih letih po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in v schengenski prostor večkrat posredoval na pristojnih ministrstvih za brezplačen prenos vseh opuščenih zemljišč na občino, ki je za razvoj območja imela vrsto idej na področju turistične, športne in zabaviščne dejavnosti od kampa za avtodome do vodnega parka.

Ambiciozni projekti za javno zasebno partnerstvo so se z leti zmanjševali, saj so tudi nekatere nepremičnine ostale v upravljanju državnih organov. Tako na primer na območju deluje policijska postaja za izravnalne ukrepe. Obstaja pa tudi možnost, da bi se na plato preselila jeseniška policijska postaja. To bi sicer Jeseničani raje obdržali v središču mesta, ministrstvo za notranje zadeve pa opozarja, da bi bila selitev v državne prostore racionalna in ekonomična.

Država prenosa zemljišč na mejnem platoju vse od vložitve predloga jeseniške občine leta 2006 ni opravila, temveč je kasneje sprejela sklep, da gre za strateški mejni prehod, na katerem izvaja država obmejne in transportne funkcije. Občina pa je glede na to predlagala, da država določi poslovno nepotrebno premoženje in vsaj tega brezplačno prenese na občino.

Tudi to se še ni zgodilo. "Načrti občine s tem območjem so do ureditve oziroma prenosa lastništva z države na lokalno skupnost žal neizvedljivi," je za STA pojasnila vodja jeseniškega oddelka za okolje in prostor Valentina Gorišek, ki zato tudi še ne želi govoriti o tem, kakšni so sedanji projekti za ureditev območja.