Dobre ocene še ne prinesejo kariere

Pri velikem deležu, nadaljuje, so prisotna tudi prepričanja o prihodnosti, ki so posledica vzgoje v skladu z reklom 'Uči se, da ti ne bo treba delati'. »Gre za poenostavljeno mišljenje, da ima mlada oseba v življenju le eno poslanstvo: pridobiti si čim boljšo izobrazbo in poklic, kar bo zadoščalo za uspešno življenje, zaposlitev in kariero. Če je to za generacijo naših staršev še delovalo, je danes za uspeh potrebnega še nekaj več, tega pa mladih nihče ni učil,« opozarja Prah in dodaja, da je zato danes na na trgu veliko mladih, ki so vse naredili »tako, kot je treba«, le tisti preskok od uspešnega šolanja v uspešno kariero nikakor ne pride. Ker ni postopka, ki bi se ga lahko držali.

Zato po Prahovih opažanjih veliko mladih na tej točki obstane in ne ve več, kako naprej. »Leta pa lahko v taki situaciji tečejo kot meseci. Zato je tako nujno spraviti se v akcijo,« pravi strokovnjak, ki je pred kratkim kot sodelavec agencije MojeDelo.com stopil tudi v projekt Telekoma Slovenija Itak Job, namenjen spodbujanju zaposlovanja mladih.

Do marca bodo po večjih slovenskih mestih pripravljali kaerierna predavanja, izbirali najbolj talentirane kandidate in jim ponudili osebno svetovanje ter zaposlitvene razgovore pri vsaj treh slovenskih delodajalcih. Prvi predavanji so pripravili v Mariboru in v Ljubljani na Študentski areni, naslednje pa bo 15. novembra v Novem mestu. »Rdeča nit predavanj sicer koristni napotki in nasveti mladim, ki bi jim utegnili pomagati na razgovoru za zaposlitev, v krajšem uvodu pa jih zelo realno seznanimo z dejanskim stanjem na trgu dela ter z najpogostejšimi napakami mladih iskalcev zaposlitev, ki smo jim priča pri našem delu,« je povedal Gorazd Prah.

Serija petih predavanj tako sledi enotnemu cilju: predstaviti miselnost, ki po mnenju nosilcev projekta zmaguje na trgu dela. So pa predavanja tudi vstopna točka v drugo fazo - možnost coachinga in dodatne pomoči pri iskanju »joba«, dela, s katerim si posameznik trajno zagotavlja socialno varnost in vključenost, pojasnjuje Prah.

Na vprašanje, ali lahko mlademu človeku to prinaša tudi pogodba za določen delovni čas in delo po projektih, odgovarja, da netipične pogodbe izven delovnih razmerij postajajo vse bolj pogoste po vsem svetu. »Po nekaterih virih bo delež 'freelancerjev' v delovno aktivnem prebivalstvu že med letoma 2020 in 2030 presegel 50 odstotkov! Govorimo o naslednjih 15 letih. In priznati moramo, marsikdo od njih tega načina dela ne bi navedel kot prvo izbiro,« poudarja Prah in dodaja, da bodo zato morale vse države po svetu poiskati način, s katerim si bodo ti ljudje lahko zagotovili osnovno socialno varnost.

Seveda pa imajo lahko take oblike zaposlitve tudi pozitivne plati, nadaljuje Gorazd Prah in pri tem omenja razvoj novih metod, ki pomagajo premostiti slabe strani freelancerskega dela, na primer coworking, ki omogoča, da posamezniki sodelujejo po lastni želji, obenem pa zagotavljajo rutino in fizično prisotnost ljudi, s katerimi te druži skupno prizadevanje. »Ponekod se že razvijajo modeli (zasebni, javno-zasebni in tudi javni) zavarovanj za socialno varnost za samozaposlene... Vseh prednosti in slabosti ni mogoče napovedati, meni Prah, vsekakor pa je tudi ta trg dela treba spremljati in ga ne ignorirati.

Prihodnost predvsem na strani vsakega posameznika

Pri tem, pravi, lahko svoj del prispeva tudi izobraževalni sistem, predvsem v delu sodelovanja s potencialnimi delodajalci: v obliki natečajev, šolskih projektov, projektnih izzivov in pretoka znanja. »Veliko lahko naredi tudi s programi, ki povezujejo delo in usposabljanje, npr. dualni sistemi, kjer si vsak teden vključen tako v izobraževanje kot v delo pri konkretnem delodajalcu, nadaljuje Prah in v naslednjem stavku kost vrže tudi državi, ki mora po njegovem dojeti, da samo z urejanjem delovnih razmerij ne bo uredila trga dela.

»Obstajajo realne potrebe po drugačnih oblikah zaposlovanja, kjer bi res bilo treba urediti temeljna razmerja, poiskati model, ki bo tudi tako 'zaposlenim' zagotavljal osnovno socialno varnost, zagotoviti, da se sklenjene pogodbe spoštujejo. Skratka, država bo naredila veliko, če bo ustvarila delujoč sistem, ki se ga delodajalci in iskalci zaposlitve ne bodo bali, če bo ustvarila možnosti, da bodo zainteresirani lahko svoje ideje preizkusili tudi v praksi, ne da bi za to postavili na kocko vse kar imajo,« le nekaj predlogov navrže sogovornik, ki kljub vsemu največ boja za delo pripisuje vsakemu posamezniku. »To je tisto, na kar se osredotočamo v projektu Itak Job. Ne moremo se zanesti na šole in leta izkušenj so nas naučila, da tudi na državo ne gre računati. Če bosta šolski sistem in država opravila svoj del posla, toliko bolje, če ne, smo se v vsakem primeru primorani zanesti nase in drug na drugega,« je še povedal Gorazd Prah, eden ključnih členov projekta Itak Job.