V prvih osmih mesecih letošnjega leta je Slovenijo kljub krizi obiskalo dobrih osem odstotkov več turistov iz Avstrije kot lani v tem času, ustvarili pa so slabe štiri odstotke več prenočitev kot lani. Po obeh kazalnikih se uvrščajo na tretje mesto med vsemi tujimi turisti, ki pridejo k nam (za Italijani in Nemci). »To je rezultat našega intenzivnega dela lani in predlani. Na avstrijskem trgu smo tudi veliko oglaševali. Letos je bilo tega manj, sploh v drugi polovici leta, ko se je močno zmanjšal proračun STO za promocijo. Posledice se nam bodo poznale šele čez leto ali dve,« napoveduje Ciglenečki in si želi, da prihodnje leto ne bi bilo takšnih finančnih pretresov, kot jih je slovenski turizem doživljal letos. Tudi nenehno bombardiranje z napovedmi, češ da je Slovenija ena od resnih kandidatk za finančno pomoč iz Bruslja, ni v prid slovenskemu turizmu, meni naš sogovornik. »Poglejmo samo, kaj se dogaja Grčiji, ki v turizmu doživlja 20-odstotne padce,« opozarja.
Avstrija navzgor…
Po besedah Jana Ciglenečkega še vedno največ Avstrijcev počitnice preživi v lastni državi, približno 20 odstotkov v Italiji, vedno več (od 16 do 17 odstotkov) tudi v Nemčiji. »Nemci imajo izjemno močno, na mesta osredotočeno promocijo, predvsem na Berlin, ki je postal veleprestolnica. Vedno več Avstrijcev hodi tudi na nemško Severno morje, kar je za nas skoraj nerazumljivo, saj so prej zahajali na topla morja. Toda očitno Nemci to svojo ponudbo predstavljajo tako simpatično, da pritegnejo tudi Avstrijce,« pojasnjuje Ciglenečki. In dodaja, da tudi avstrijski turizem ves čas napreduje.
Zato želimo Slovenci Avstrijce posnemati tudi v turizmu. Ciglenečki na vprašanje, v čem se razlikujemo od njih, odgovarja: »Razlika je 46 kilometrov morja, ki ga Slovenija ima, Avstrija pa ne. Razlika je tudi v kakovosti storitev, ki je v prid Avstriji. Tudi pri nas je marsikje dobra, ni pa standardizirana. Avstrijci imajo kontinuiran razvoj turizma zadnjih 150 let, v Sloveniji tega ni bilo, vmes smo imeli tudi trzavice. V Avstriji imajo poleg tega izjemno kakovostno šolstvo, vsa ta leta so imeli v turizmu stoodstotno strokovni pristop. In to se jim pozna. Vse drugo imamo tudi v Sloveniji, denimo kulinariko. Pri nas hrana še diši, saj jo še velikokrat pripravljamo tako, kot so jo pripravljale naše babice. Avstrijci tega ne znajo več. Tam je vse preveč industrializirano.«
… Italija navzdol
Po klavrni prvi polovici leta so si avgusta slovenski turistični delavci oddahnili tudi zaradi italijanskih gostov. V njihovem tradicionalno počitniškem mesecu jih je k nam prišlo poltretji odstotek več kot lani, skupni seštevek za prvih osem mesecev leta pa je, kar zadeva italijanske goste, še vedno rdeče obarvan. Statistika je namreč zaznala tri odstotke manj prihodov in 6,4 odstotka manj prenočitev Italijanov. In kako v prihodnje kaže Italiji, ki prav tako velja za eno od kandidatk, ki naj bi Bruselj zaprosile za finančno pomoč? Gorazd Skrt, vodja predstavništva STO v Milanu, odgovarja: »Italijo po eni strani zaznamujejo visoka brezposelnost, rekordno nizka nakupna moč prebivalstva, padanje bruto družbenega proizvoda in osip investicij, po drugi strani pa dva meseca star podatek bonitetnih hiš kaže, da so te znova začele verjeti v Italijo. Tudi v ZDA, ki so njen poglavitni gospodarski partner, verjamejo, da je Italija na drugi polovici poti iz krize oziroma da naj bi se v drugi polovici leta 2013 sama, brez tuje pomoči izvila iz krize. Če se bo to res zgodilo, je to v veliki meri rešitev tudi za slovenski turizem.«
Skrt opozarja, da se je od leta 2009, torej od začetka krize, obseg potovanj Italijanov zmanjšal kar za 38 odstotkov.
Po tej plati se je Italija vrnila v leto 1998. Obrnil se je tudi trend več krajših potovanj, razpršenih čez vse leto. »Zdaj večina Italijanov spet potuje le enkrat na leto, natančneje 1,1-krat, medtem ko so pred štirimi leti potovali 1,8-krat. Kar šest od desetih Italijanov letos ne bo imelo niti enega dneva počitnic. Tudi to je korak 15 let nazaj,« nam je povedal Gorazd Skrt.
