»Razmere so zares kritične. Kje bodo ti ljudje dobili delo? Kam bodo šli in kako bodo živeli?« se sprašuje predsednik celjske območne enote ZSSS Vojko Korošec. »V povprečju gre za delavce, ki so stari med 40 in 50 let. Večino svojega življenja so delali v isti firmi in drugega znanja nimajo. Njihov položaj je v razmerah, ko brez dela ostajajo tudi mladi in izobraženi, resnično skrb vzbujajoč. To je prava socialna bomba. Politiki razmišljajo samo, kako bi rešili državo, za posamezne usode jim je malo mar.«

Korošec obžaluje, da vsaj v Garantu Polzela niso uspeli s predlogom za dokapitalizacijo, saj je podjetje imelo kakovostne izdelke in dovolj naročil. »Če bi dobili 500.000 evrov za nakup repromateriala, bi se izvlekli iz težav. Delavci so na sodišče vložili za dva milijona terjatev, vendar ne vem, če bodo kaj dobili. Na vseh objektih so bančne garancije, stečajni upravitelj pa tisto, kar je ostalo, prodaja počasi in pod ceno.«

Po mnenju Korošca se novo vodstvo v Tovarni nogavic Polzela resnično trudi, da bi podjetje rešilo iz rdečih številk, vendar jih poleg starih obveznosti tepejo še nove, ki nastajajo z izplačevanjem odpravnin, ki pripadajo odpuščenim delavcem. Razmišljali so o uvedbi 38-urnega delavnika, vendar se potem zanj niso odločili, ker jim menda ne bi prinesel velikega prihranka.

»Še posebej me skrbi, ker se v nekaterih podjetjih pojavljajo novi, sodobni načini, kako se lahko delavce pretenta. Primer je Nivo Celje, ki je okoli 250 delavcev prezaposlil na Vrano d.o.o. Ker ima Vrana blokiran račun, so jih okoli 170 premestili na kvazifirme Euro Invest in Euro Biro, zdaj pa jih poskušajo odpustiti na različne, nezakonite načine.«

Slabo se piše tudi podjetju Sadeko v Rimskih Toplicah, ki ga je kupil Boris Karlovšek. Pred kratkim je od 43 zaposlenih hotel izsiliti, da bi sami prekinili pogodbe o zaposlitvi, ker mu to ni uspelo, pa jih je poslal na čakanje, češ da v podjetju ni več dela. Za družine, v katerih oba zakonca delata v Sadeku, je bil to velik finančni udarec. Sindikalisti so izvedeli, da je nekatere delavce poklical nazaj v službo. Kaj jim je obljubil, niso izvedeli. Prav tako ne vedo, ali jim bo denar dal kar na roke ali pa jih bo plačal po pogodbi. Razmere v Sadeku so zelo negotove in nič čudnega ne bi bilo, če bi prišlo do kakšne stavke, še pravi sindikalist, ki je nekoliko zaskrbljen tudi zaradi Cinkarne Celje, v kateri je zaposlenih več kot tisoč ljudi. Podjetje je imelo ob polletju 13,8 milijona čistega dobička, kar je za četrtino več kot lani v enakem obdobju, delavci pa se tudi radi pohvalijo, da imajo zelo lepe plače. »Razmere v podjetju so dobre, vendar pa se bojimo, da bi z uvedbo t. i. slabe banke prišlo do razprodaje družbe. Če bi tujce zanimal predvsem obrat titanovega dioksida, bi tudi v Cinkarni naenkrat ostalo več ljudi brez dela,« opozarja Vojko Korošec.