Kupujete pa lepo po vrsti: štruco kruha, lepo zapakirano v papirnato vrečko z velikim črnim napisom, da »ljudje, ki uživajo ogljikove hidrate z visokim glikemičnim indeksom, trikrat pogosteje umirajo zaradi srčnih bolezni«, tetrapak mleka z veliko fotografijo iznakaženega človeškega obraza in opozorilom, da »uživanje polnomastnega mleka povzroča možgansko kap, demenco, cirozo jeter, visok krvni tlak in več smrtonosnih vrst raka«, ter pol kilograma mesa v vrečki s povečano fotografijo človeške arterije, nabrekle od nasičenih maščob, in z opozorilom, da »ljudje, ki uživajo rdeče meso, umirajo počasi in boleče«.

Nato kupite kilogram špinače v vrečki s fotografijo atrofirane človeške ledvice in z velikim črnim napisom, da »špinača vsebuje visoke koncentracije oksalne kisline in purina, ki sta nevarna za ledvice«, vrečko krompirja s posnetkom velikanskega tumorja na ščitnici in opozorilom, da »krompir vsebuje nevrotoksine akrilamida, ki povzročajo razne vrste malignih karcinomov«, ter zavitek kave s fotografijo krvavega človeškega fetusa in napisom – »Uživanje kave povečuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in spontani splav«.

Nato se odločite, da boste malo razveselili tudi otroka, in kupite čokolado z ogromno fotografijo nenormalno debelega otroškega trupla na obdukcijski mizi, bombone s fotografijo fantka s počrnelimi zobmi in krvavečimi dlesnimi, steklenico soka s fotografijo amputirane otroške noge z odprtimi ranami kot posledico sladkorne bolezni ter zavitek francoskih rogljičkov z veliko fotografijo retardiranega malčka in opozorilom, da so »otroci, ki uživajo industrijsko pripravljeno pecivo, izpostavljeni tveganju nižjega inteligenčnega kvocienta in duševnih bolezni«.

Vse to potem prinesete domov, zložite na police in zaklenete vrata shrambe. Ker seveda ne želite, da bi tudi vaš mlajši otrok prišel v shrambo po piškote, potem pa preostanek življenja preživel pri psihiatru.

Zdi se, priznali boste, kot bi šlo za zapis v kakem distopijskem romanu iz oddaljene, mračne prihodnosti, a ta prihodnost sploh ni takšna. Namreč, sploh ni tako oddaljena.

Zdravniško združenje Ontario Medical Association iz Kanade je te dni, navdahnjeno z uspehi agresivne globalne protikadilske kampanje, predstavilo pobudo, da bi s podobnimi metodami opozorili ljudi na škodljivost nezdrave prehrane, in predlagalo popolnoma enake grafične rešitve z velikimi črnimi opozorili in šokantnimi fotografijami na embalaži živil, kot je denimo škatla za pico z veliko fotografijo odstranjenih črnih in zamaščenih človeških jeter ali tetrapak sadnega soka s sugestivno fotografijo otroške noge z odprtimi, globokimi ranami na stopalu.

Vlada Ontaria je seveda – je to sploh treba omenjati? – obljubila, da bo pobudo zdravniškega združenja resno preučila.

Seveda se vam zdi vse to popolnoma noro, kot kaka satirična zafrkancija, in zmajujete z glavo. Podobno so, malokdo se tega danes še spomni, zmajevali z glavami leta 1939, ko je Franz Hermann Müller z nemškega vseučilišča v Kölnu prvič znanstveno dokazal povsem noro idejo, da je kajenje povezano s pljučnim rakom. Podobno so, nekateri se bodo morda celo spomnili, zmajevali z glavami pred natanko petdesetimi leti, ko so angleški zdravniki predlagali povsem noro idejo o prepovedi oglaševanja cigaret. In ko so konec šestdesetih predstavili še bolj noro pobudo, da se škatlice cigaret opremi z opozorilom, da je kajenje zdravju škodljivo. In ko so se kmalu zatem, aprila 1971, v Veliki Britaniji prvič pojavile škatlice z napisom »Opozorilo vlade Njenega Veličanstva: kajenje lahko škoduje vašemu zdravju!«.

In ko so, konec koncev, pred natanko desetimi leti prav v Kanadi zdravniki predstavili povsem noro, agresivno kampanjo, da bi na škatlice cigaret dodali šokantne, eksplicitne fotografije obolelih človeških organov. In je vlada seveda obljubila, da bo pobudo zdravniškega združenja resno preučila.

Podobno so, jebiga, zmajevali z glavami tudi, ko je aprila 2007 Motion Picture Association of America predstavila povsem noro pobudo, da bi iz starih in novih filmov izrezali prizore, v katerih filmski junaki kadijo, in ko je julija 2009 mestni svet Liverpoola razpravljal o povsem nori ideji, da bi na plakate takšnih filmov dodali velika grafična opozorila o škodljivosti kajenja, in ko so istega leta v Avstraliji prišli na enako noro idejo, da v trgovinah prepovejo razstavljanje cigaret na vidnih mestih. In ko so v isti državi pred kakšnim letom prišli na noro idejo, da na škatlicah ne sme biti niti znaka proizvajalca niti imena cigaret, ampak samo šokantne fotografije karcinoma pljuč, grla in drugih organov.

Sicer pa, podobno so zmajevali z glavami tudi, ko sem pisal, da je to šele začetek. In da je pri vsem tem najbolj noro to, če mislimo, da se bo ponoreli novi svet ustavil pri cigaretah.

Zdaj vam kar naenkrat ni več ljubo, da bi živeli in se postarali v takšnem svetu? Ne vem, kaj naj vam rečem. Poskusite s cigaretami.

Kadilci umirajo mladi.