Kljub miselnosti, da nesreče povzročijo val sebičnosti in brutalnega boja za preživetje, je dejstvo, da so ljudje pri reševanju ostalih, šibkejših, zelo nesebični.

V najbolj prizadetih regijah so ljudje pomagali bolnim in starejšim sosedom, z njimi so delili hrano in informacije. Pozorno so vozili skozi križišča brez delujočih semaforjev. Čeprav je bilo tudi nekaj poročil o ropanju, ob katastrofah prevladuje slika sodelovanja. Podobne prizore gledamo ob naravnih katastrofah z vsega sveta. Podobno je bilo tudi ob orkanu Katrina, ko je bilo veliko govoric o ropanjih, a je bila izkušnja za večino ljudi drugačna. Najbolj pomnijo pomoč in to, da so vsi stopili skupaj, poroča Time.com.

Veliko več solidarnosti kot ropov

Leta 2008 so raziskovali mite in dejstva, ki se pojavijo ob tovrstnih nesrečah. Raziskovalci so zapisali: »Medtem, ko je bilo v New Orleansu dokumentiranih veliko primerov brutalnih ugrabitev, nemirov in ropov po poplavah, ki jih je povzročil orkan, je bilo še veliko več poročil o nesebičnosti, sodelovanju in tovarištvu med prizadetimi prebivalci.«

Ljudje so opisovali, kako je osebje v hotelih sprejelo ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. V enem od njih so priredili celo »talent šov«, da so se za kratek čas poveselili in niso izgubili upanja. Raziskovalci so zaključili, da je to, da se v nesrečah pokažejo slabe plati človeka, zgolj mit. V resnici je bolj prisotno povečanje nesebičnega vedenja in solidarnosti. Veliko jih celo tvega svoje življenje, da bi pomagali drugim. Ljudje stvari iz opuščenih trgovin pogosto jemljejo, ker je to nujno za preživetje.

Pomirjujoče besede pomagajo

Ljudje delujemo na tak način, da se ob pomoči raven stresa prizadetega zniža. Na to vplivajo pomirjujoče besede in naprimer dotiki, kar se učimo že od otroštva. Povezanost z drugimi ali že zgolj njihova prisotnost zagotovi udobje in podporo. Nekatere študije celo kažejo, da močna socialna podpora podaljšuje življenjsko dobo in blagodejno vpliva na zdravje.

Ob nesrečah prav socialne mreže v veliki meri določajo našo usodo. Več povezav imamo in močnejše kot so te vezi, večja je verjetnost, da bomo preživeli. Ravno te vezi so najboljše zdravilo za zdravljenje posttravmatskih motenj. Nihče si ne želi soočenja s katastrofo, vendar lahko prav ta prinese nepričakovano darilo – močnejšo vez med ljudmi, ki so bili do takrat popolni neznanci in niso vedeli, da jih bo naravna nesreča zbližala.