V opozicijski Pozitivni Sloveniji, ki je v torek s podpisi svojega nekdanjega poslanca Boruta Ambrožiča, poslanca Socialnih demokratov Srečka Meha in nepovezanega poslanca Ivana Vogrina tik pred iztekom roka vložila zahtevi za referenduma, so prepričani, da predsednik državnega zbora razloga za zavrnitev referenduma zaradi fotokopiranih podpisov nima. Virant je že v sredo namignil, da je po posvetovanju z zakonodajnopravno službo takšna vloga za razpis referendumov nepopolna, a na enak način naj bi bilo izpeljanih že kar nekaj referendumov, v kakšni obliki morajo biti posredovani podpisi, tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi ne določa. Da bi predsedniku državnega zbora pregnali dvome, so po besedah vodje poslanske skupine PS Janija Möderndorferja vsi podpisniki zahteve za razpis zakonodajnih referendumov Virantu v elektronski obliki še enkrat poslali potrditev, da je bila njihova volja ob podpisu zahteve zelo jasno izražena.
Poslanci, podpisani pod zahtevo za referendum, opozarjajo, da sta bila zakona sprejeta kljub strokovnim pomislekom in ob nasprotovanju opozicije. Prepričani so, da je načrtovana sanacija bančnega sistema najdražja možna rešitev za davkoplačevalce, pri holdingu pa izpostavljajo kršenje smernic OECD in neskladnost z ustavo. »Holding bo s premoženjem države razpolagal po načelih gospodarskega prava, kot bi šlo za zasebno podjetje vlade,« menijo.
V koalicijskih strankah so prepričani, da deluje Pozitivna Slovenija z zahtevo za referenduma destruktivno, neodgovorno, v škodo državljanov in ogroža suverenost države. Na slednje so opozorili tudi na ministrstvu za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča, saj da bo zaradi referendumov znova ogrožena možnost zadolževanja države, ki je sicer pravkar dobila 2,25 milijarde dolarjev, in da bo v končni fazi morda prisiljena zaprositi za pomoč. Grožnje tako ostajajo iste, kot jih vladna koalicija ponavlja ob razpravah o zapisu fiskalnega pravila v ustavo, sprejetju proračunskih dokumentov, sprejemanju zakonov, ki bosta zdaj očitno predmet referendumov, ter pokojninski in reformi trga dela.
Zadnjo odločitev o referendumih bo očitno v vsakem primeru sprejelo ustavno sodišče. Če predsednik parlamenta danes ne bo priznal fotokopij podpisov svojih kolegov poslancev, bodo presojo sodišča terjali ti, če bo, bo na sodišče šla vlada. Vladi Boruta Pahorja podoben manever ob napovedanih referendumih o pokojninski reformi in manjši reformi trga dela (hkrati z referendumom o zakonu o arhivih) lani sicer ni uspel in ljudje so na referendumu vse tri zakone zavrnili. »Ljudje niso glasovali proti trem slabim zakonom, ker bi mislili, da spremembe niso potrebne. Glasovali pa so proti slabim rešitvam, ker menijo, da obstajajo boljše, in imajo prav,« je takratni prvak opozicije, zdaj predsednik vlade Janez Janša pospremil izide referendumov.
