To je razvidno iz nove, že pete različice noveliranega investicijskega programa za TEŠ 6, ki ji mora zeleno luč prižgati ministrstvo za infrastrukturo in prostor Zvonka Černača. To se do dokumenta, ki ga je vlada postavila kot temeljni pogoj za podpis pogodbe o državnem poroštvu z Evropsko investicijsko banko (EIB), uradno še ni opredelilo, TE Šoštanj pa je že pred časom prosilo za nekaj dodatnih pojasnil. Včeraj je zapadel novi obrok v višini 154 milijonov evrov, ki bi ga moral TEŠ plačati Alstomu, a tega v Šoštanju niso storili, ker zaradi čakanja vlade s podpisom poroštvene pogodbe ne morejo začeti črpati 440 milijonov evrov posojila EIB. »Pričakujemo, da se bomo z Alstomom o reprogramu večjega dela plačila dogovorili v prihodnjih dneh, dela pa bodo prihodnji teden izvajali z manjšo intenzivnostjo,« je za Dnevnik povedal direktor TEŠ Simon Tot.
A ključna vprašanja o načrtovanju in končni ceni gradnje novega 600-megavatnega bloka se skrivajo v najnovejši različici investicijskega programa. Poročali smo že, da je ta končno ceno TEŠ 6 postavil pri 1,3 milijarde evrov, kar je enako ceni, določeni v predzadnjem investicijskem programu, ki so ga v TEŠ in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) spisali avgusta lani. Kako je mogoče, da je aktualna cena TEŠ 6 enaka lanski, čeprav sta se v vmesnem času za skupno 66 milijonov evrov podražili montaža samega bloka in tehnološka oprema, ki jo dobavlja Alstom? Kot je razbrati iz programa, v TEŠ pri ohranjanju vrednosti projekta znotraj 1,3 milijarde evrov, kar je bil eden od pogojev, ki jih je vlada postavila za odobritev poroštva, stavijo predvsem na krepko znižanje stroškov financiranja.
Natančneje, če so ti še avgusta lani znašali več kot 128 milijonov evrov, jih je novi program ocenil na 82 milijonov evrov. Razloga za tolikšen padec sta dva: nižje dolgoročne obrestne mere in spremenjena politika obrestnih mer. Medtem ko so v TEŠ do zdaj vse stroške kreditov predvideli po fiksni obrestni meri, so se zdaj odločili za tako imenovano politiko ščitenja obrestnih mer, kar pomeni, da bodo polovico posojil v prihodnjih treh letih črpali po variabilni obrestni meri.
A vsaj iz programa ni mogoče razbrati, da so se v TEŠ k ščitenju obrestnih mer dejansko že zavezali in koliko jih bo to stalo. Ravno nasprotno, dokumentu so namreč predložili le informativno ponudbo, ki so jo pridobili pri NLB. Pri tem so zapisali, da bi se lahko ocene »pomembno spremenile, če bi bil dejanski nakup (produkta, ki ga ponuja NLB, op. p.) občutno časovno oddaljen od priprave programa«. To je vsaj po njihovem do leta 2015, ko naj bi blok 6 začel delovati, »malo verjetno, saj srednjeročno ni opaziti bistvenih sprememb na finančnih trgih«. »Gre za informativni izračun, ki smo ga predložili zato, da podkrepimo oceno o znižanju,« je poudaril Tot, ki si želi čimprejšnje vladne odločitve o poroštveni pogodbi.
Druge rezerve so v TEŠ, kjer manevrskega prostora za morebitne nove Alstomove zahtevke tako rekoč nimajo več, našli še v nižji ceni gradbenih del, manjših stroških investitorja, kjer naj bi prihranili devet milijonov evrov, in v končni ceni priključitve na elektroenergetski sistem, ki je s tremi milijoni evrov nekajkrat nižja od prvotnih Elesovih napovedi (okoli 20 milijonov evrov). Med prihranke pri »stroških investitorja« so v TEŠ všteli tudi za 6,5 milijona evrov starševskih garancij, ki jih je izdal HSE. Te so pripravljalci programa zdaj raje prišteli med odhodke iz rednega poslovanja TEŠ, ki naj bi dobrih 800.000 evrov prihranil tudi pri stroških za zunanje svetovalce.
