Ali bo zdaj lahko legaliziral črno gradnjo, še ni jasno, saj je vprašanje, ali poleg velikosti parcele izpolnjuje tudi druge pogoje. Tega na piranski upravni enoti aprila 2009 sploh niso preverjali, ko so ugotovili, da nima izpolnjenega osnovnega pogoja velikosti parcele.
Če bo v novi vlogi dokazal, da je gradbena parcela poslej dovolj velika, bodo na upravni enoti pred izdajo gradbenega dovoljenja morali preveriti, ali ima Časar soglasja vseh sosedov in ali višinski in drugi gabariti hiše ustrezajo prostorskemu načrtu, ki velja za območje v središču Portoroža. Kaj bo v tem času počel gradbeni inšpektor, ki je na podlagi prijave koprske policijske uprave za Časarjevo hišo začel inšpekcijski postopek, ni jasno. Na inšpektoratu pojasnjujejo, da še vedno traja ugotovitveni postopek.
Časar o hiši ne želi govoriti, češ da gre za zasebne zadeve, ki jih ni dolžan pojasnjevati medijem. Tako ostaja neodgovorjeno vprašanje, od kod mu denar za zadnji nakup parcele glede na to, da na sodišču, kjer mu sodijo zaradi prejemanja podkupnin v zvezi z luškimi zemljišči, pojasnjuje, da zasluži vsega tisoč evrov na mesec. Prav tako nimamo odgovora na vprašanje, kdo in zakaj je februarja 2010 na njegovo hišo v Portorožu vpisal zemljiški dolg v višini 5 milijonov evrov. Ena od možnosti je tudi ta, da je Časar to storil sam, da se v primeru zaplembe premoženja zaščiti pred rubežem. Glede na to, da je Časar v več kazenskih postopkih zaradi domnevno spornih poslov v Luki Koper, pa omenjeni zemljiški dolg sproža tudi sume, da morda na tak način poskuša oprati nezakonito pridobljeni luški denar.
»Urad RS za preprečevanje pranja denarja še ni obravnaval konkretne zadeve, pri kateri bi bilo kot instrument pranja denarja uporabljeno zemljiško pismo oziroma zemljiški dolg. Kot nam je znano, gre namreč za pravni posel, ki se pri nas ne uporablja prav pogosto,« so sporočili iz urada za preprečevanje pranja denarja, kjer pa o konkretnih imenih in postopkih ne smejo govoriti, saj so vse zadeve, ki jih urad obravnava, označene s stopnjo tajnosti. Pojasnili so, da zemljiški dolg nastane na podlagi enostranskega pravnega posla, z vpisom v zemljiško knjigo in izstavitvijo zemljiškega pisma, ki pa je prenosljiv vrednostni papir. Zemljiški dolg je torej lastnikova obljuba, da bo imetniku te pravice izplačal navedeno vsoto.
»Ker gre za prenosljiv papir, ga lahko imetnik načeloma proda ali odstopi tretji osebi, kar po našem mnenju predstavlja tudi povečano tveganje za pranje denarja. Taki vrednostni papirji lahko torej izredno hitro in brez kakršnega koli nadzora tako izdajatelja kot ustreznih organov menjajo upravičenca. Z vidika pranja denarja so nasploh taki prenosljivi vrednostni papirji tvegani, saj onemogočajo ugotavljanje, kdo je v določen trenutku dejanski upravičenec ali nosilec pravice,« menijo v uradu za preprečevanje pranja denarja.
